Tiskane izdaje
Umazano zakulisje sodi k vsemu, pri čemer imata prste vmes slava in denar. Koliko ga je v športu, najbolje vedo tisti, ki so vanj neposredno vpleteni. Maria Höfl Riesch je tista zvezdnica alpskega smučanja, ki ni znala držati jezika za zobmi, temveč je v biografiji z naslovom »Naravnost - vzponi in padci mojega življenja« brez olepševanja predstavila še drugo plat vrhunskega športa, tisto, ki je očem domala slehernega privrženca skrita.
Po prvih odzivih sodeč bo njena avtobiografija, na policah nemških založb jo bo mogoče dobiti od 1. oktobra, ena večjih prodajnih uspešnic leta, na uradni predstavitvi je bilo namreč premalo prostora za vse, ki so želeli pikantne podrobnosti iz knjige prežvečiti med prvimi. Maria je na slavnostni dogodek povabila tudi najbližje: mamo Moniko, sestro Susanne, tudi vrhunsko smučarko, in celo 93-letno babico Josto, ki pa se vabilu ni mogla odzvati, saj se je malo pred tem pri padcu grdo potolkla. »Stara je že, upam, da ni nič hujšega,« je v izbruhu solzá izustila Höfl Riescheva.
Eno od poglavij knjige je zvezdnica iz Ga-Pa posvetila na trenutke precej majavemu (in vmes že tudi razdrtemu) prijateljstvu z dolgoletno glavno tekmico za veliki kristalni globus, Američanko Lindsey Vonn. »Že prej sem ji zaupala, da bo tudi najin odnos našel mesto v knjigi. Prikimala je, da se strinja. Danes najin medsebojni odnos kajpak ni več tako globok kot svojčas, vendar spet normalno shajava skupaj. Ločiti šport od zasebnega življenja je le stežka izvedljivo, tu se morava obe še precej naučiti,« je poudarila prikupna Nemka. In kdaj sta sploh zakopali bojno sekiro? »Potem ko sta se s Thomasom ločila, sva lani novembra v Lake Louise spet spregovorili. Pravzaprav sva klepetali ure in ure. Po dolgem času sem imela pred seboj znova dobro, staro Lindsey,« je pristavila dobitnica dveh olimpijskih zlatih odličij iz Vancouvra.
Še precej bolj kot poglavje o razmerju z Vonnovo bodo bržkone odmevale žgečkljive besede o hedonizmu v smučarskem športu. »Pravijo mu beli cirkus. Nimam pojma, kdo si je izmislil to besedno zvezo, ki pa ni povsem primerna. Ustreznejša bi bila pornocirkus. Ne morem zatrditi, da so se v vsakem hotelu, v katerem smo bili tekmovalci nastanjeni, dogajale orgije. Zagotovo pa ni res, da vsak, ki se sam prijavi na recepciji, tudi sam preživi noč v svoji sobi. Kombinacije so zares raznolike: trenerji s fizioterapevtkami, serviserji s športnicami ... Tisti, ki imajo doma družine, potovanja razumejo kot dobrodošlo poživitev zakonskega vsakdana,« je dobitnica velikega kristalnega globusa izpred dveh sezon brez dlake na jeziku spregovorila o tabuju, ki bo prejkone naježil dlako številnim vpletenim v smučarski karavani.
Prav nobenega usmiljenja nima do nekdanjega trenerja nemške reprezentance Mathiasa Bertholda, ki jo je imel neprestano na piki: »Na pripravah na Novi Zelandiji je zakričal proti meni: 'Očesnega raka dobim, ko te gledam smučati.'« Maria se z grenkobo spominja zgodnjih najstniških let: »Najbolj brutalna izkušnja so bili štirje dnevi pekla na ledeniku v Söldnu. Začelo se je že med vožnjo z avtobusom, ko ni nobeden želel sedeti poleg mene. Morala sem se usesti povsem zadaj - kot na stol za obsojenca. Tudi pozneje so se vsi obnašali, kot da ne obstajam. Nobden ni hotel deliti sobe z menoj. Zbadljivo so me klicali 'Usta s snežnimi verigami', saj sem nosila zobni aparat. Eden od fantov, ki se je norčeval iz mene, je bil tudi Felix Neureuther. Danes se ob spominu na to zgolj nasmejiva,« se še spominja visoka Nemka.
