Voditelja za pultom, gosti pod njim, režija neznano kje

»Končno!« je verjetno dahnila armada ljubiteljev športa, ker so se na Šport TV ob množici neposrednih prenosov tekem odločili ustvariti še nedeljski studijski program. To je hkrati logično, saj je znano, da je nacionalka blokirana organizacijsko, ustvarjalno in strateško, največja komercialka pa po Športni sceni stavi na druge in drugačne adute. In zakaj potem sploh kritizirati nov projekt potentnih Š-jevcev, ki dodatno osmišlja in bogati športno nedeljo? Jasno, samo zato, ker bomo prihodnjo nedeljo spet zraven.

Premiera Timeouta (Od kod takšno ime?) je po vsebinski plati delovala korektno, celo zelo korektno. Izbor gostov, prispevki s terena in, ja, tudi voditelja. Gregorja Peternela že poznamo kot komentatorja, tokrat se je predstavil še kot voditelj v studiu. Mehkoba in povsem sproščen klepet bosta prišla sčasoma (Peternel, ne ga biksati s samopomilovalnim nagovorom v slogu »gledalci, ki ste z nami, ker morda nimate druge izbire« in še enkrat »ste po naključju z nami«), v tem se bo kmalu izkazala tudi debitantka na TV Ivjana Banič, ki je v ženski maniri všečno izpolnila svoje prve naloge. Šport TV torej uredniško, novinarsko in voditeljsko ne odkriva tople vode. Potencial je tu, treba ga je le razvijati.

Težava je premajhen studio in »kitajski zid« oziroma pult, za katerim sedita voditelja z gosti. Če ob tem akterjev še ne znaš pravilno posesti po višini in globini, Darko Milanič in Tomaž Vnuk hitro zdrsneta nekam pod pult in sta videti kot nebogljena palčka. Studio z obstoječo sceno ne »diha«, ni prostran ...
 Blaž Kavčič in Gregor Žemlja sta si kot gostujoči dvojec za pultom izborila svoj prostor in izrazitejšo pojavnost. Zlato pravilo: popek mora biti v višini roba pulta!

Je bila ekipa iz režije ves čas nekje drugje? Prvega Milaničevega pogovornega bloka namreč ni bilo dobro slišati, intervju Mileta Ačimoviča nas je popeljal v pionirske čase produkcije kungfu filmov, saj so ustnice športnega direktorja hitele naprej, ton pa je vztrajno zaostajal. Pa je zagotovo govoril slovensko. In ker že gre za televizijo: pokažite vsaj nekaj tistega, o čemer klepetajo v studiu. Ves čas ne moremo gledati »talking heads« ob fiksiranih kamerah. Pogreša se studijska dinamika, čeprav je treba s tremi kamerami že pridno čarati.

Umaknite to preklemansko barikado, pokažite, v kakšnih telesih se skriva športni duh voditeljev in gostov, dajte nekaj več cvenka za stiliste, vizažiste (sploh pri Baničevi), naj bo oddaja še paša za oči. In potrudite se z osvetlitvijo, če že vztrajate z rdeče-črno kombinacijo. Ne kvarite vsebine z embalažo in statiko. Pred režiserjem in producentom je torej zahteven popravni izpit.