Jamajška bojevnica nova kraljica šprinta

Rio de Janeiro – Usain Bolt na olimpijskih igrah (in svetovnih prvenstvih) niza zmage tako na 100 kot na 200 metrov, pri ženskah pa takšni dosežki niso tako pogosti. Do Ria je bila zadnja, ki se je na OI razveselila šprinterskega dvojčka, nepozabna Florence Griffith Joyner na igrah v Seulu 1988, včeraj jo je nasledila Elaine Thompson.

Teki na 100 in 200 metrov so v zadnjih letih povsem v domeni jamajških šprinterjev. Bolt je pač pobral vse zlate kolajne na OI v Pekingu in Londonu ter odlično začel tudi v Riu, a odličja sta pri moških osvojila še Yohan Blake in Warren Weir. Pri ženskah so Jamajčanke na krajši razdalji v žep pospravile kar sedem od devetih kolajn, na 200 metrov pa štiri (Shelly-Ann Fraser-Pryce, Sherone Simpson, Kerron Stewart, Veronica Campbell-Brown, Elaine Thompson). Nova junakinja je zdaj Thompsonova, prva atletinja z olimpijskima naslovoma na 100 in 200 m po 28 letih. Na lanskem svetovnem prvenstvu je bila še druga – to je bil njen prvi veliki mednarodni uspeh – za Dafne Schippers, tokrat je Nizozemki preprečila, da bi leteča gospodinja Fanny Blankers-Koen, dvakratna zmagovalka na igrah v Londonu 1948, dobila naslednico.

Schippersova, ki je v Rio pripotovala z najboljšim dosežkom sezone, je bila favoritinja, lani na SP v Pekingu je pokazala, da lahko opravi s tekmicami iz držav, ki praviloma prevladujejo v teh disciplinah. A po tem, ko je doživela razočaranje v teku na 100 metrov, v katerem je zaradi zelo slabega štarta, njene šibke točke, zasedla 5. mesto, je brez naslova prvakinje ostala tudi v najmočnejši disciplini. Sicer je že vse kazalo, da bo ujela Jamajčanko, a na koncu je Nizozemki zmanjkalo moči, pripadlo ji je srebro, ki pa zanjo ni dovolj. »Prišla sem po zlato kolajno. S srebrno nisem zadovoljna,« je bila jasna, potem ko je morala vso olimpijsko slavo prepustiti Elaine Thomson, novi šprinterski kraljici, ki pa je bila nad to krono kar nekoliko presenečena. Na jamajških kvalifikacijah za OI si je namreč poškodovala stegensko mišico, zdaj je slavila z najhitrejšim časom sezone (21,78).

»Treningi so bili odtlej zelo težavni, a nisem dovolila, da bi me poškodba ustavila. Sem bojevnica in tudi prek takšnih preprek je treba, da se lahko potem veseliš z zlato kolajno okoli vratu. Dafne je res težko premagati,« je ocenilo jamajško zlato dekle, toliko bolj zadovoljno, da je pristalo ob boku rojakinj, ki jih je nekdaj občudovala, Veronice Campbell-Brown in Shelly-Ann Fraser-Pryce.

Thompsonova seveda še ni rekla zadnje besede, saj bo v igri za zlato kolajno tudi s štafeto, je pa tako Jamajki zagotovila najbolj čislani dvojček, še preden se je v končni lov nanj podal Bolt. In to brez velikega tekmeca Justina Gatlina, ki je na 200 m izpadel v polfinalu, ob tem pa imel nekaj težav z bolečinami v gležnju … Večerni spored šestega dne atletskega tekmovanja so v veliki meri zaznamovale atletinje, saj so bile vse končne odločitve v ženskem delu, veliko slavje pa je bilo v ameriškem taboru. Četudi se nova svetovna rekorderka na 100 m z ovirami Kendra Harrison na ameriških kvalifikacijah ni prebila v ekipo za OI, so Američanke slavile trojno zmago – Brianna Rollins, Nia Ali in Kristi Castlin –, v skoku v daljino pa dvojno. Tianna Bartoletta je le za dva centimetra ugnala Brittney Reese (717:715), prvo atletsko olimpijsko kolajno za novodobno Srbijo pa je po pričakovanju osvojila Ivana Španović. Tekmovanje v skoku v daljino je zaznamovala tudi edina ruska atletinja na OI Darja Klišina, ki pa je finale končala po le treh skokih na 9. mestu. »Vem, da lahko skačem dlje, a psihično je bilo težko zdržati vse, kar se je dogajalo. Nisem si predstavljala, da bo moj olimpijski debi takšen,« je dejala Klišina, ki je šele v ponedeljek dobila dokončno zeleno luč za nastop.

Danes (oz. po srednjeevropskem času že jutri, ob 1.30) bo v Riu tudi prvi in edini slovenski atletski finale, ko se bo v skoku s palico med dvanajsterico merila Tina Šutej. Poleg obeh štafetnih končnih odločitev na 4x100 m bodo oči uprte še v Almaz Ayano, ki bo skušala na 5000 m doseči drugo zmago, potem ko je OI odprla z izjemnim svetovnim rekordom na 10.000 m. Kolajne bodo podelili tudi v metu kladiva, v katerem je bilo za finale potrebnih zgolj 73,47 metra, najmanj od OI 1984, tudi to pa je bilo preveč za prvega favorita, dvakratnega svetovnega prvaka Pawla Fajdeka (72) …