Tiskane izdaje
Rio de Janeiro - Slovenski jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol sta sijajno končali olimpijski nastop v razredu 470 v Riu. A je bila zmaga v regati za kolajne "pirova", saj jima ni prinesla tako želenega odličja. Končali sta na 6. mestu, pet točk za bronasto kolajno, ki sta sta si jo v zaključni regati prijadrali Francozinji Camille Lecointre in Helene Defrance. Razlika v točkah je bila, žal, pred zadnjim nastopom prevelika.
Če ne bi bilo nesrečne diskvalifikacije v osmi regati (žirija je upoštevala protest Japonk), bi osvojili srebrno kolajno z 52 točkami, dvema manj kot tokrat srebrni branilki naslova iz Londona, Novozelandki Jo Aleh in Polly Powrie. Toliko o priložnosti jadralk iz portoroškega Pirata, ki sta olimpijsko tekmo odjadrali tako dobro, kot še nikoli nobene prej. Tudi tistih na evropskih prvenstvih, ko sta osvojili tri kolajne oziroma naslov prvakinj.
V zadnji regati se je zbrala vsa ihta in jeza Primork za smolo, ki sta jo imeli v 8. regati, ko sta namesto šest, po diskvalifikaciji, dobili 21 točk. "Hudo je, ko izgubiš na tak način kolajno. Težko mi je pri srcu," flokistka Macarolova ni mogla zadržati solz razočaranja. Po nekaj razumljivih cmokih v grlu je povedala, da po zmagi nista vedeli, ali naj se s krmarko Mrakovo jočeta od sreče, da sta z zmago dokazali, da je bilo njuno jadranje v Riu de Janeiru vrednio kolajne, ali od razočaranja, da sta ostali brez odličja.
Čudež se ni zgodil tudi zategadelj, ker so bile vetrovne razmere (pihalo je 19 vozlov) tako ustaljene, da se v floti za njima ni moglo nič pretresljivega zgoditi. Uresničilo se je razmišljanje trenerja Tomaža Čopija, da je v tekmi desetih jadrnic težko premagati štiri, ki ob tako veliki točkovni razliki lahko taktizirajo. Lep primer, kako je s taktiziranjem v boju za kolajno, je bila seveda finalna regata srebrnega Vasilija Žbogarja, a tudi zlatega moškega dvojca 470 iz Hrvaške Šime Fantela-Igor Marinić, ki je končal osmi, potem ko je pokrival dve konkurenčni jadrnici Avstralije in Grčije.
Krmarka Mrakova je z jadranjem zelo zadovoljna, ker sta prvič jadrali konstantno zelo dobro na najvišji ravni. Brez diskvalifikacije bi bilo njuno povprečje 5,2 točke. Slabši od šestega mesta namreč nista bili. Zanimivo, da je bil takšen tudi izračun za kolajno, ki sta ga, ne glede na jadranje tekmic, skupaj s trenerjem naredili pred odhodom v Rio. "To povprečje mi v športno-jadralskem smislu zelo veliko pomeni, tako da lahko rečem, da je bilo moje najlepše in najbolj kakovostno tekmovanje v karieri. Razmere so bile vsak dan drugačne, vsaka regata poseben izziv. Veliko težav sva imeli v slabših vetrovnih razmerah in na atlantskem valu, svojo moč pa pokazali v močnem vetru. Pravzaprav sva naredili le eno slabo regato, peto. Vse druge so bile vrhunske," je Mrakova ocenila olimpijski nastop. Obema zapletoma z diskvalifikacijo bi se lahko z Macarolovo izognili, če bi jadrali bolj zadržano. Izkušenj dvobojevanja v zapletenih taktičnih manevrih v boju za kolajne pa nimata tako velikih kot njune tekmice.
Navsezadnje sta bili pred Riom skupaj le tri sezone. "Tako, kot sva bili odločni zmagati v zadnji regati, sva bili tudi osvojiti kolajno. Žal se nama ni izšlo," sta družno ugotovili ob koncu olimpijskega nastopa. O tem seveda ni nobenega dvoma. Telesno sta bili pripravljeni vrhunsko, psihično veliko bolj trdni kot v katerikoli drugi regati. Tehnično sta bili odlično podkovani. Manjkal je le delček sreče, ki ju je zapustil v tisti stotinki sekunde, ko se, v danem položaju na regatnem polju, nista mogli izogniti dotiku z Japonkami.
Prihodnje igre, v njunem primeru Tokio 2020, so za nekoga, ki je tako nesrečno ostal brez kolajne, kot sta Tina in Veronika, zagotovo velik izziv. Mrakova, ki ima 28 let, bi še naprej jadrala, 29-letna Macarolova se bo odločila po zaključku študija arhitekture. Počakala pa bo tudi na odločitev mednarodnega olimpijskega komiteja, kateri razredi bodo lahko nastopili čez štiri leta.
