Zlata Kolakova še vedno zaostaja za Ratejevo

Rio de Janeiro – Ena slovenska športnica se je v Riu veselila zlate kolajne, zato pa dva slovenska trenerja. Marjan Fabjan je na Olimp popeljal judoistko Tino Trstenjak, Andrej Hajnšek presenetljivo hrvaško metalko kopja Saro Kolak. Pravi, da je uresničil svoje sanje, četudi ne s svojo dolgoletno slovensko varovanko Martino Ratej.

S Kolakovo ste začeli sodelovati spomladi leta 2014. Ste takrat slutili, da lahko doseže kaj tako velikega?

Nisem vedel, da je tako dobra tekmovalka, a se je to pokazalo že zelo hitro. Po dveh mesecih sodelovanja je osvojila bronasto kolajno na mladinskem svetovnem prvenstvu. Takrat sicer nisem z njo naredil celotnega cikla priprav, prišla je tudi poškodovana. Morala je na operacijo rame, dobro leto ni prijela kopja v roke, to so bili zelo težki časi. Šele jeseni 2015 je lahko začela z lahkotnimi meti. Upali smo, da se bo vrnila, niti v sanjah pa nismo mogli pričakovati česa takega. Želja je bila, da bi morda dosegla normo za Rio, za EP v Amsterdamu me ni skrbelo. Nato je že na prvi tekmi vrgla čez 60 metrov, čeprav je na treningih metala 54 metrov. Nato je dosegla še olimpijsko normo, zame je bilo to nepredstavljivo. Delali smo naprej in na EP v Amsterdamu je eksplodirala, z novim hrvaškim rekordom 63,50 je osvojila bron. Takrat sem jo poimenoval 'Kinder surprise'. Presenetila je, saj se je po operaciji vrnila 11 kilogramov lažja in okoli 30 odstotkov manj močna, kot je bila prej.

Kako je lahko potem tako napredovala?

Najprej si nisem upal dvigati moči, poudarek je bil na izboljšanju tehnike in stabilizaciji, kar se je obrestovalo. Po Amsterdamu pa smo delali tudi na moči, dvignili smo jo za 2 do 3 odstotke. Tedaj sem dejal: če bo to spravila v kopje, lahko vrže 66 metrov. Vsi so gledali postrani. Za olimpijski finale sem napovedal 66,13 m, vrgla je pet centimetrov več. Skozi sezono smo realizirali vse, kar smo napovedali.

Z Martino Ratej ni bilo tako, na EP je ostala brez kolajne, na OI se ni prebila v finale. Kako pa je delovala na treningih?

Bila je boljša od Sare. Na enem od treningov je letos Martina vrgla kopje 68,10 m daleč. Sara pa na istem treningu 59 m. Martina je doživela veliko porazov. Leta 2010 se je začela ta zgodba, potem ko se je Primož Kozmus prvič umaknil s tekmovališč. Kar naenkrat je bila ona edina slovenska kandidatka za kolajne na EP v Barceloni. V finalu je imela met za kolajno, a je za malenkost prestopila. Metala je z mehansko okvaro, šprinteric ni mogla niti obuti. Tudi zdravljena je bila narobe. Dobila je črva v glavo, da ne zmore, da ni tekmovalka za velike tekme. S tem si nalaga dodaten pritisk. Bere komentarje in verjame, kar ljudje govorijo o njej. Vsi skupaj smo jo spravili v to stanje.

Za Kolakovo pa se zdi, da je boljša, če je tekma večja. Kakšna osebnost je?

Sara je neverjetna borka, delavna, inteligentna, izjemna. Z bivšimi trenerji je imela vedno težave, ker je nekoliko drugačna. Ampak zmagovalci so vedno malo drugačni, takšne iščem. Če so enaki kot drugi, potem ni možnosti, da bodo zmagovalci. Sara je izjemno disciplinirana, do pikice se je držala načrta. Martini sem dal knjigo za psihično pripravo, Sara je to videla, rekel ji nisem nič, a je sama šla kupit pet knjig.

Ko je osvojila zlato kolajno, je dejala, da ste ji kot drugi oče. Imate takšen odnos z obema varovankama?

Stojim ob strani vsem, s katerimi sodelujem. Rešujem tudi težave, ki jih imajo, saj drugače ne morejo dobro funkcionirati. Enako je z Martino, stojim ji ob strani pri vsem. Glede tega ne delam razlik, drugače bi bile takoj težave. Če bi se eni tekmovalki posvečal več kot drugi, bi se hitro začeli gledati postrani.

Kolakova je imela veliko težav z zbiranjem sredstev, živela je tudi pri vaši mami v Celju. Zdaj se bo to gotovo spremenilo.

Sredstev ni nikoli preveč. Potem ko je izpolnila olimpijsko normo, se je stanje že izboljšalo, imela je dovolj, da smo se lahko kakovostno pripravili na OI. Zdaj pa je Sara postala velika punca. Sredstva bodo višja, s tem ne bo več težav, treba pa bo vse skupaj umiriti. Tehnično jo moramo še pripeljati na Martinino raven. Dejstvo je, da je Ratejeva še vedno na višji ravni. Tega ni pokazala na tekmah, na treningih pa vseskozi premaguje Saro, ki mora še grizti. Če bo dohitela Martino, bo zmagovala serijsko.

Je možnost, da bi Kolakova odšla drugam, z olimpijskim naslovom si je bržčas odprla marsikatera vrata?

To me ne skrbi. Sicer pa sem dosanjal svoje sanje, imam olimpijsko zlato kolajno, tega mi ne more odvzeti nihče. Ciljev je pa še veliko. Nimamo še kolajne s svetovnega prvenstva, zlata na EP, svetovnega rekorda. To so še mejniki, ki jih je mogoče doseči. Tudi skupna zmaga v diamantni ligi, z Martino nama je v njej uspelo priti do 2. mesta. Izzivov je dovolj.

Za obe vaši varovanki?

Z Martino bom naprej sodeloval samo pod pogojem, da bo verjela vase in v to, kar delamo. Dobiti mora tudi športnega psihologa. Brez strokovne pomoči za psihološko pripravo ne bo šlo več naprej. Telesno je vrhunsko pripravljena, rezultatov pa ni.