London – Za Bojana Tokiča, edinega slovenskega udeleženca namiznoteniškega turnirja, zaznamovanega z nedosegljivimi Kitajci, se bo olimpijski nastop začel danes popoldne. Zaradi visokega mesta na svetovni lestvici je namreč kot eden od nosilcev v prvem kolu počival.
Odmor mu je zelo dobrodošel za zdravljenje vnetega komolca. Težave so se pokazale že pred odhodom v Londonu in zaradi boleče roke ni mogel opraviti sklepnih priprav do konca. Bolečine so mu preprečile tudi načrtovano vadbo v olimpijski dvorani, zato je zadnje dni več preživel pri fizioterapevtih kakor za igralno mizo. »Maserji me vedno znova navdušijo, saj se mi zdi, da znajo delati čudeže. Toda v mojem primeru ni vse v njihovi moči, njihove zlate roke so premalo. Pri vnetju je potrebno mirovanje, zraven sodijo še obloge iz ledu, da umirijo razdraženo mišično tkivo,« je bil Goričan prisiljen lenariti.
Najprej se je pogumno odpravil v dvorano, si bolečine lajšal s tabletami, a se ni izšlo. Kakršni koli napori za razdraženi komolec niso bili koristni, zato se je prisilil k mirovanju in s predpisanimi vajami pridno razgibaval roko. Ubogljivost pri zdravnikovih napotkih je obrodila sadove. V petek se je znova odpravil na trening in ga končal dobre volje. »Vadba je minila skoraj brezhibno. Zadovoljen sem v vseh pogledih in mislim, da bom po dnevu počitka uvodni dvoboj lahko igral brez težav. Optimizem mi ni pošel, zadovoljen sem tudi s formo,« si je Tokič pred nastopom oddahnil.
Poglavje z drugim olimpijskim nastopom v karieri se je za Goričana začelo sanjsko. Z igro na turnirjih svetovne serije in v nemškem prvenstvu si je izboljšal položaj na svetovni lestvici ter si pot v London zagotovil neposredno. Kvalifikacijski turnir je torej lahko gledal od daleč in si prihranil napore, skozi katere je moral pred Pekingom. Zgodnja londonska vozovnica mu je omogočila celoletne, mirne priprave na olimpijski turnir. Delo je načrtoval mirno in se posvetil samo igri. Zaradi bremena, ki se mu je izognil, je tudi bolj sproščeno nastopil na lanskem EP in v Gdansku osvojil dve bronasti kolajni. Ponovil je uspeh v dvojicah s Srbom Aleksandorm Karakaševićem, potem je dodal še prvo slovensko posamično kolajno. Uspehi so dobro nahranili njegov občutek lastne vrednosti, piko na i pa je z obema zmagama dodal na dvoboju med Evropo in Kitajsko.
Igralec, ki obvlada vse elemente hitre igre z malo belo žogico, s treningom zgolj ohranja rutino, drobec rezerve pa vidi v gibanju nog, kar poskuša še izboljšati. Kitajcev, ki so strah in trepet tekmovalcev po vsem svetu, se ne boji. Nasprotno, pomenijo mu dodaten motiv. To bo lahko dokazal tudi v Londonu. Ob morebitnem uspehu v prvem nastopu se bo v drugem za preboj med 16 soočil s singapurskim Kitajcem Gaom Ningom, trenutno petnajstim na svetu. Doslej sta se pomerila dvakrat in si vpisala po eno zmago. »Ni nepremagljiv, vem pa, da bo tekma težka,« se Tokič ne pritožuje, ker ga je sreča pri žrebanju spet obšla. V Pekingu ga je v drugem kolu izločil poznejši prvak Ma Lin. »Z žrebom se ne ukvarjam. Lahko bi bilo bolje, lahko pa tudi slabše. Želim si samo, da bi komolec zdržal in da bi za mizo pokazal, kar znam,« je igralec, zdaj 36. na svetu, odmislil nepotrebna bremena.