Tiskane izdaje
Kenijka Mary Jepkosgei Keitany, ki je dobila dva zaporedna londonska maratona, je bila na olimpijskem na nehvaležnem četrtem mestu (2:23:56). Prav ta vodilna četverica je v zaključku ostala v boju za odličja, največ moči pa je imela 24-letna Gelana, nečakinja Gezahegneja Aberaja, ki je olimpijski naslov v maratonu osvojil leta 2000 v Sydneyju. Arhipova je osvojila svojo prvo olimpijsko medaljo. Nekdanja specialistka na 3000 m zapreke je bila v tej disciplini četrta pred štirimi leti na igrah v Pekingu in svetovna podprvakinja leta 2007, piše STA.
Olimpijski maraton je nekaj posebnega
Jerebova, nekdanja vrhunska košarkarica, je v Londonu sicer želela izboljšati osebni rekord (2:39:47), kar ji sicer ni uspelo, vendar se je temu dosežku na svoji prvi veliki tekmi v karieri zelo približala. »Ta olimpijski maraton je zgodba zase in res nekaj posebnega glede na druge maratone, ki sem jih tekla. To je bila same prva večja izkušnja, saj sem prej odtekla le Ljubljanski maraton in maraton v Utrechtu, kjer sem izpolnila olimpijsko normo B. Tu je res vse drugače,« je prve vtise po uspešno končanem nastopu strnila Jerebova.
»Že na startu so se vse tekačice zagnale, kot da bi tekli na pet kilometrov in ne maratona. Tudi maratonke, ki si imele podobne prijavljene čase kot jaz. Prvih pet kilometrov sem tako tekla res hitro in ko sem pogledala na uro, sem bila presenečena in sem se kar ustrašila, kako bom zdržala 42 kilometrov. Zato sem se odločila, da uberem svoj, meni primeren tempo, in v zadnjem krogu sem začela prehitevati tekmovalke, ki so omagale zaradi prehitrega tempa,« je za STA še dejala nekdanja mladinska in članska košarkarska reprezentantka, ki pa se je zdaj zares zapisala maratonu.
Jerebova je bila do 24. leta namreč aktivna košarkarica, tudi članica slovenskih reprezentanc in celjskega prvoligaša. Njena atletska zgodba se je začela šele decembra lani po nekaj sezonah rekreativnih tekem na dolge proge. Tedaj je začela vaditi v skupini slovenskega rekorderja Romana Kejžarja in je Utrechtu aprila letos dosegla olimpijsko normo B in osebni rekord (2:39:47).
V Londonu izjemno vzdušje, ki je poneslo tekačice
»Vzdušje ob progi je bilo izjemno, enkratno! Ob vsakem kilometru te spremlja množica ljudi, vsi navijajo zate, tako da v bistvu sploh ne slišiš svojega dihanja. Vzdušje te kar ponese,« je bila navdušena 28-letnica, ki je današnje razmere na maratonu - močne plohe, sonce, mraz, veter - niso kaj dosti zmotile: "V bistvu je bila temperatura idealna in tudi trener Roman Kejžar, ki je nastopil na treh olimpijskih maratonih, mi je rekel, da sam nikoli ni imel takšne sreče z vremenom. Malo moti le dež, čeprav je tudi ta konec koncev kar dobrodošel, da te malo osveži. Zoprno je le, da imaš mokre superge in te zato vse ožuli. A razmere so bile danes res dobre.«
Jerebova je priznala, da si nikoli ni mislila, da bo po pol leta treninga maratona odšla kar na olimpijske igre: »Moja maratonska kariera se je res začela enkratno in pa tako hitro, da v bistvu nisem dojela, da bom šla po pol leta treninga kar na olimpijske igre. To je bila moja prva večja tekma. Sicer sem si želela odteči osebni rekord, a glede na to, da je bila proga precej zavita s kar nekaj višinske razlike, sem s časom zadovoljna in tudi s tem, da sem še enkrat potrdila to B-normo.«
