Tiskane izdaje
London – Solze sreče z olimpijskih iger v Pekingu, kjer se je pred štirimi leti ovenčala z bronasto kolajno, so na obrazu Lucije Polavder včeraj zamenjale solze žalosti. Judoistka kluba Z'dežele Sankaku je namreč po tesnem porazu v osmini finala kategorije nad 78 kilogramov z Britanko Karino Bryant in zgodnjem slovesu od OI še pozno popoldne neutolažljivo jokala.
Čeprav Lucija Polavder pred odhodom v London javno niti enkrat ni omenila, da je njen cilj nova kolajna, je jasno, da je merila nanjo. Zato je bilo njeno razočaranje tudi tako veliko, potem ko je v osmini finala – v uvodnem krogu je bila prosta – po spornem točkovanju za yuko izgubila s Karino Bryant. Zanimivo, da sodniki ob čudnem padcu 27-letne Grižanke v približno tretji minuti sprva niso dosodili ničesar, zaostanek z 0:5 se je na semaforju prikazal šele naknadno.
»Po tistem sem morala spremeniti način borbe. Poskušala sem vse, da bi izničila razliko, na žalost pa nisem mogla uresničiti vseh trenerjevih navodil in nadomestiti zaostanka,« je bila po izpadu vidno potrta »Luca«, kakor jo pravzaprav vsi kličejo. Čeprav je pred včerajšnjim obračunom s 33-letno Britanko v medsebojnih dvobojih zaostajala z 2:5 v zmagah, je Polavderjeva verjela, da jo lahko užene – tudi na njenem terenu. Optimizem sta ji vlivala zadnja spopada z Bryantovo (na predlanskem evropskem prvenstvu na Dunaju in letošnji veliki nagradi v Düsseldorfu), ki ju je odločila v svojo korist.
»Sploh zaradi zadnje zmage sem imela dober občutek,« je s tresočim glasom še izjavila naša bronasta olimpijka iz Pekinga '08. Njen trener Marjan Fabjan sporne odločitve sprva ni hotel komentirati, češ da imajo sodniki na koncu prav, po krajšem premisleku pa je le dodal, da sam meta, ki to po njegovem ni bil, ne bi točkoval. Če že, bi yuko prisodil Polavderjevi.
»Če sem iskren, mi je zelo hudo, najbolj pa me je zabolelo, ko sem v finalu videl Kubanko Idalys Ortiz, ki je povrhu v obračunu za zlato lovoriko premagala Japonko Miko Sugimoto. Tam bi si pravzaprav zaslužila biti 'Luca'. Ker se je pripravljala enako kot Žolnirjeva, je bila tudi v podobni formi,« je poudaril selektor slovenske reprezentance v judu in takoj zatem bolj zase rekel, da vsega pač ne morejo pobrati.
Polavderjeva sicer po njegovem ni storila ničesar narobe. »Na tatamiju je dala spet vse od sebe in pri tem dosledno upoštevala moja navodila, po katerih naj do tretje minute ne bi izvedla vstopa. Morda je bilo narobe, da sva določila čas, mogoče bi bilo bolje, če bi še malo počakala, da bi se Karina bolj utrudila,« je ugibal Fabjan in pripomnil, da bi njegova varovanka zagotovo Bryantovo vrgla za ipon, če bi dvoboj trajal še minuto ...
Ceraj preveč statičen
Med moškimi je v težki kategoriji nad 100 kilogramov slovenske barve branil Matjaž Ceraj, ki je po zmagi nad Ukrajincem Stanislavom Bondarenkom (5:0) in porazu z Južnokorejcem Sung-Min Kimom (0:5) na koncu delil deveto mesto. »Med dvobojem s Kimom sem se boril preveč statično, kar je znal Korejec izkoristiti. S svojimi hitrimi rokami me je povsem razorožil, zato zanj preprosto nisem našel rešitve. Nimam kaj, bil je boljši,« je priznal 28-letni ter 198 centimetrov visoki in 115 kilogramov težki Celjan, sicer zadovoljen, ker so razlike med njim in največjimi asi vse manjše. »Do njih mi ne manjka več veliko.«
Vlogo prvega favorita je v kraljevski kategoriji upravičil francoski velikan Teddy Riner (204 cm/131 kg), ki si je po zmagah nad Poljakom Januszom Wojnarowiczem (7:0), Tunizijcem Faicelom Jaballahom (10:0), Kubancem Oscarjem Braysonom (10:0), Južnokorejcem Sung-Min Kimom (7:0) in Rusom Aleksandrom Mihajlinom (7:0) pri 23 letih izbojeval svoj prvi naslov olimpijskega prvaka po bronu izpred štirih let v Pekingu.
Judoistični turnir v Londonu se je s tem končal, slovenski borci se bodo z zlato Urško Žolnir na čelu na brniško letališče vrnili jutri ob 23.35.
