Gorenjske kolajne z OI iz tradicije in trme

Kranj – Slovenski športniki so se iz Sočija vrnili z nepričakovano bogato bero olimpijskih kolajn, z izjemo smučarke Tine Maze, nosilke dveh najžlahtnejših olimpijskih odličij, so si vse preostale priborili športniki z Gorenjske.

Posebej ponosni so na olimpijske dosežke na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju, saj je 14 od 66 slovenskih udeležencev letošnjih zimskih olimpijskih iger (nekdanjih) gimnazijcev kranjske gimnazije oziroma njenih predhodnic. »Nikakor si ne štejemo zaslug, da smo jih mi ponesli med zvezde, jim priskakali, pritekli ali prismučali kolajne na olimpijskih igrah in drugih tekmah, a vseeno jih srčno radi spremljamo in navijamo za njih«, je dejala Tanja Ahčin, pomočnica ravnateljice na kranjski gimnaziji, in dodala, da ni naključje, da njihovi nekdanji dijaki dosegajo tako vrhunske rezultate.

Osvojene olimpijske kolajne nekdanjih dijakov potrjujejo, da so na gimnaziji z dijaki delali kakovostno, ocenjuje Ahčinova, ki se z veseljem spominja po dveh kolajn smučarskega skakalca Petra Prevca in deskarja Žana Koširja ter bronaste smučarske tekačice Vesne Fabjan (Teja Gregorin kot edina dobitnica olimpijske kolajne z Gorenjske ni sedela v šolskih klopeh kranjske gimnazije). »Vesna je bila ob Barbari Jezeršek eno tistih deklet na naši šoli, ki so pokazale, kaj pomeni vrhunsko trenirati in biti uspešen v šoli,« je poudarila Tanja Ahčin. Pred šestimi leti so v kranjski gimnaziji vpisali v pravi športni oddelek prvo generacijo perspektivnih mladih športnikov. V teh oddelkih so športnikom v veliko pomoč pedagoški in športni koordinator, razrednik, ki ima izkušnje s športniki, pa tudi večina učiteljev, ki poznajo specifiko dela s športniki.

O razlogih, da so večino olimpijskih medalj iz Sočija prinesli športniki z Gorenjske, so različni, ugotavljajo naši sogovorniki, nekdanji uspešni športniki. Prva bronasta olimpijka za Slovenijo Alenka Dovžan pravi, da je zelo pomembno okolje, v katerem živiš oziroma tamkajšnje naravne danosti. Pojasnila je, da je sama pristala v smučanju zato, ker možnosti, da bi trenirala atletiko, ni bilo. Atletski klub je bil predaleč od Mojstrane, je dejala. Otrok lahko izbere svoj šport tudi zaradi vzornikov, ki s svojimi uspehi motivirajo mlade. »Takrat smo občudovali Bojana Križaja in Matejo Svet,« se spominja Dovžanova in dodaja, da je njena domača vas Mojstrana dala kar 18 udeležencev zimskih olimpijskih iger in dva dobitnika olimpijskih kolajn.

Športni pedagog in udeleženec zimskih olimpijskih iger v Albertvillu v Franciji leta 1992, smučarski tekač Robert Kerštajn, je kot odliko gorenjskih športnikov, ne le nosilcev olimpijskih kolajn iz Sočija, izpostavil (gorenjsko) trmo, ki se napaja v športnemu egoizmu. »Če hočeš zmagati, moraš biti egoist,« pravi ravnatelj Osnovne šole Prežihovega Voranca na Jesenicah, ki ugotavlja še, da je zelo pomembno sodelovanje šol in športnih klubov. V šoli namreč prepoznajo potencial otrok, v klubih pa ga nadgradijo. »Slovenci smo spet dokazali, da smo (zimsko) športni narod,« je še dejal Kerštajn, ki ga posebej veseli, da so športniki kolajne osvajali v različnih športih.

Jeseničan Viktor Krevsel je pred nekaj leti v knjigi popisal bogato zgodovino Zgornjesavske doline, ki je dala že več kot sto udeležencev olimpijskih iger. Z letošnjimi igrami se je število, predvsem na račun hokejistov, spet povečalo, pravi nekdanji hokejist Silvo Poljanšek, ki je poudaril, da je za letošnji uspeh slovenske hokejske reprezentance zelo pomembna tudi bogata hokejska tradicija na Jesenicah. Zadovoljstvo ob uspehih hokejistov za Poljanška ni popolno, saj ga skrbi, kaj bo prihodnost prinesla jeseniški hokejski zgodovini. Treba jo je ohraniti, se strinja Poljanšek.