London – Za cestne kolesarje je danes na vrsti drugo in tudi zadnje dejanje na olimpijskih igrah. Po razburljivi »klasični« dirki, v kateri je zmago slavil Aleksander Vinokurov, se bodo specialisti pomerili še v vožnji na čas, v kateri bo Jani Brajkovič lovil uvrstitev pod vrhom, Bradley Wiggins pa poskušal prilepiti obliž na britanske rane po sobotnem porazu.
Če že ni uspelo Marku Cavendishu, bo pa Wigginsu, se tolažijo tukajšnji ljubitelji kolesarstva, potem ko njihovim ljubljencem ni uspelo pripraviti zmagovite zaključne akcije za svetovnega prvaka. Tekmeci so bili taktično premočni. To pa na 44 km dolgi »uri resnice« ne bo igralo vloge. Vsak od štirideseterice na štartu se bo boril s sabo, progo in štoparico. V tej kombinaciji Wigginsu malodane ne more spodleteti. Le ponoviti bo moral predstave s Toura, na katerem je na poti do končne zmage dobil obe posamični vožnji na čas. Če se ne bo zgodilo kaj posebej nepredvidenega, bo vprašanje le, ali bo zlat ali srebrn. Na papirju ga lahko užene le Fabian Cancellara, veliki osmoljenec cestne dirke, na kateri je pokazal, da je vrhunsko pripravljen, a jo je 15 km pred ciljem končal z grdim padcem. To na srečo ni pustilo hujših posledic, tako da je branilec naslova iz Pekinga nared.
Kdo se bo potegoval za bron? Britanci se nadejajo celo dveh kolajn, morda tudi dvojne zmage, saj je Chris Froome na »veliki pentlji« na obeh vožnjah na kronometer zaostal le za Wigginsom. A treba bo računati še na svetovnega prvaka, Nemca Tonyja Martina, pa na vrhunsko pripravljenega Američana Taylorja Phinneyja, Avstralca Michaela Rogers in Španca Luisa Leona Sancheza, tretjega z zadnjega kronometra na Touru. Po Hvastijevi oceni bi moral biti na njihovi ravni ali vsaj blizu nje tudi Brajkovič, ki je ob prihodu v London sicer potožil, da mu ravninska trasa ne ustreza.
»Proga ni čisto ravninska, ponekod je 40 metrov višinske razlike, sicer pa je Jani največji uspeh v kronometru v zadnjih letih dosegel s 6. mestom na SP v Medrisiu 2009, kjer je bila trasa zelo podobna. Zadnje dni ga je veselje gledati, takšnega še nisem videl. Na treningih se mu noge vrtijo kot za stavo, poleg tega pa številne sitnosti, ki jih doživljamo zaradi olimpijskih formalnosti, prenaša z nasmeškom na obrazu. Forma je tu, motivacija tudi. Želi si deseterico, a moji cilji so višji, o konkretni številki ne bom govoril, da se mi ne bo treba ugrizniti v jezik,« je optimističen 42-letni selektor, ki je z 22. mestom iz Sydneyja 2000 lastnik najboljše slovenske olimpijske uvrstitve v vožnji na kronometer, v kateri bi danes lahko nastopila celo dva Slovenca. Zaradi odpovedi so naši reprezentanci v ponedeljek ponudili še eno kvoto, a sta Grega Bole in Borut Božič v nedeljo odpotovala domov.
»Ta vožnja na kronometer je pisana na kožo močnim in hitrim kolesarjem, saj na njej ni posebej zahtevnih ovinkov. Visoke uvrstitve zato ne bi napovedoval, nadejam se predvsem dobre vožnje, bomo videli, kaj mi lahko to prinese. Najbolj pomembno bo, da bom sam zadovoljen s svojo predstavo,« je Brajkovič pri napovedih bolj zadržan kot Hvastija, potrdil pa je, da je nekoliko utrujen po cestni dirki, a v nogah ne čuti več posledic skoraj 250 km dolgega pobega, po katerem je končal na 21. mestu.