Tiskane izdaje
Buenos Aires – Tayyip Erdogan, Šinzo Abe in Mariano Rajoy so zapustili sestanek G20 v St. Peterburgu ter se odpravili Buenos Aires, kjer bi si lahko »priigrali« veliko točk v očeh svojih rojakov. Premierji Turčije, Japonske in Španije namreč izkoriščajo še zadnje ure za lobiranje pred veliko odločitvijo o prireditelju poletnih OI 2020. Ta bo padla danes.
V Istanbulu, Tokiu in Madridu je vse nared za veliko slavje, kje se bodo zares veselili, pa bo znano danes okoli 22.30 po srednjeevropskem času, pri čemer se zdi odločitev zares nepredvidljiva. Ocene o vlogi favorita se spreminjajo iz dneva v dan, splošno mnenje je, da bosta odločila dva, trije glasovi, zato so tudi zadnja prepričevanja še toliko pomembnejša. Jasno je le, da bodo igre 32. olimpijade v Evropi ali Aziji oziroma na njunem stičišču, predstavniki vseh treh kandidatov pa so se morali zadnje dneve veliko bolj kot s poudarjanjem prednosti ukvarjati z zmanjševanjem slabosti. »To bo glasovanje za najmanj slabo kandidaturo. Vesel sem, da ne glasujem več,« je denimo poudaril nekdanji član MOK Francesco Ricci Bitti, ki pa ima še danes zelo velik vpliv, zato njegovo mnenje šteje.
Radioaktivno sevanje iz Fukušime, od Tokia oddaljene 220 kilometrov, sirska kriza v turški soseščini, zlom ekonomije in rekordna brezposelnost v Španiji so bile glavne teme, odkar so se člani MOK zbrali v Argentini na 125. zasedanju, nosilci kandidatur so na drugi strani na vse odgovarjali s pomirjajočimi toni in skušali pozornost preusmeriti na pozitivne plati. »Ponosna sem na to, da še noben japonski športnik ni padel na dopinški kontroli, bodisi na olimpijskih bodisi paraolimpijski igrah,« je tako poudarila nekdanja sabljačica Juki Ota, ki je skupaj s celotno japonsko delegacijo obljubila igre visoke tehnologije, Tokio bi se zdel v negotovih časih zelo varna izbira (po finančni plati), za številne je bil dolgo časa rahli favorit, kar nekoliko presenetljivo ga je začel po nekaterih napovedih dohitevati Madrid. Slednji bi za igre zapravil najmanj, vendar pa je špansko gospodarstvo vse prej kot v zgledni »formi«. »Prav igre bi lahko spodbudile gospodarsko rast,« pravi košarkarski zvezdnik Pau Gasol, ki je bil tudi že v delegaciji, ki si je prizadevala za OI 2016. »Odtlej smo še boljši, močnejši, iz zadnje izkušnje smo se veliko naučili. Mogoče bo prav to na koncu odločilo,« se nadeja Gasol.
Vsekakor pa je zelo zanimiva tudi kandidatura Istanbula, njegova izbira bi bila zelo sporočilna. Z njim bi bile igre prvič v večinoma muslimanski državi, v enem redkih mest (in z naskokom največjih), ki leži na dveh celinah, a tudi na zelo nemirnem območju. »MOK lahko odpre vrata novi kulturi, hkrati pa lahko tej regiji prinese upanje, vero in mir,« je položil delegatom na dušo vodja istanbulske kandidature Hasan Arat, pri čemer so za Turke spodbudne tudi besede kandidata za novega predsednika MOK, Ng Ser Mianga: »Mimo zdajšnjih dogodkov ne moremo, vendar pa se svet nenehno spreminja in le kdo ve, kaj se bo dogajalo čez sedem let. To ni glasovanje o sedanjosti, ampak o prihodnosti.«
Izbira prireditelja je le ena od treh odločitev, ki jo bodo sprejeli na 125. zasedanju MOK, že druga bo sledila jutri, ko bo znano, katere panoge vse bodo sestavljale spored na OI 2020 in 2024. Potem ko je na februarskem glasovanju rokoborba presenetljivo izgubila svoje mesto v olimpijski družini, se zdi prav ta panoga najbližja vrnitvi, saj vse kaže, da je terapija s šokom, kot je izključitev označil novi predsednik mednarodne rokoborske zveze Nenad Lalović, delovala. »Ko se znajdeš v takšni krizi bodisi umreš bodisi si opomoreš. Mi smo si opomogli,« pravi Lalović, ob tem pa priznava, da ga informacije o tem, kako naj bi se glasovanje – kandidata sta še bejzbol (softbol) in skovš – razpletlo, navdajajo z optimizmom.
