Tiskane izdaje
Peking – Krč na obrazih kitajskih olimpijcev in bolečina, ki so jo pogosto morali premagovati, da ne bi odstopili, se bosta splačala tistim, ki so vzdržali do konca, in so jim okoli vratu obesili zlato medaljo. Tokrat je bilo veliko stvari »naj«, zato bodo denarne nagrade za prvake najvišje doslej, z veliko ničlami na čekih, ki jih pričakujejo po olimpijskih igrah.
Del denarja bo dala država, ki se je doslej pogosto vedla, kakor da je lastnica športnikov, saj jih je tudi vzgojila in v njihove uspehe veliko vložila. Število zlatih medalj na pekinških olimpijskih igrah je postalo pomemben strateški cilj z daljnosežnim pomenom, ki presega šport, zato je generalna država uprava za šport obljubila, da bodo nagrade tokrat višje kakor za olimpijske tekmovalce pred štirimi leti v Atenah. Zlati kitajski olimpijci bodo tako od države dobili 250.000 juanov (25.000 evrov), srebrni 200.000, bronasti pa 130.000. Kitajski mediji so poudarili, da nagrade ne bodo obdavčene. Uprava za šport menda razmišlja o prevzemu južnokorejskega sistema, po katerem dobiva vsak dobitnik olimpijske medalje do konca življenja mesečno rento.
To pa ni vse. Pokrovitelji bodo še bolj velikodušni. Pekinška tovarna Yanjing je v torek sporočila, da bo vsak dobitnik zlate medalje dobil milijon juanov (100.000 evrov), srebro bo nagrajeno s pol milijona, bron pa z 200.000 juanov.
Igre je podprla tudi pivovarna Tsing-tao, zato je mogoče pričakovati, da se bodo tekmeci na trgu pomerili tudi pri nagrajevanju zmagovalcev. Družba Haier, tretja velika pokroviteljica, je napovedala, da bo poleg nagrad za prvake za vsako osvojeno zlato medaljo v manj razvitih predelih Kitajske zgradila šolo.
Ploha zahval za to, da bo domovina tokrat olimpijske igre končala z največ zlatimi medaljami, se bo nadaljevala v provincah, v katerih so športniki rojeni. Nekaterim bo tako kakor pred štirimi leti lokalna oblast dodelila stanovanje ali vilo, drugim avtomobil in luksusno pohištvo. Hongkonški sklad Fok Ying Tung, ki ga je ustanovil pokojni tajkun Henry Fok, zlatim kitajskim olimpijcem že od olimpijskih iger leta 1984 v Los Angelesu podarja po 80.000 ameriških dolarjev in kilogram zlata.
Za tiste športe, ki si jih Kitajska zelo želi razviti, a v njih še vedno ne dosega svetovnih uspehov, so nagrade še večje. Teniška federacija je obljubila 15 odstotkov dodatka na že omenjene državne nagrade za vsak vstop v finale; nogometašem so obljubili štiri milijone juanov, če se bodo uvrstili med prve štiri, osem milijonov pa, če osvojijo zlato. Žal tokrat niso zmagali niti enkrat in obljubljene nagrade bodo odšle drugam.
Ni treba omenjati, da je največji poraženec olimpijskih iger Liu Xiang, kitajski prvak na 110 metrov z ovirami, ki se je v ponedeljek umaknil iz tekme zaradi neznosnih bolečin v Ahilovi tetivi. Lani je od sponzorjev dobil 24 milijonov dolarjev, če pa bi tokrat osvojil zlato, kar so vsi pričakovali, bi bila vsota najmanj dvakrat večja.
Liu Xiang se je v torek javno opravičil vsem, ki so upali vanj, med neusmiljenim kitajskim občinstvom pa se je razširila novica, da ga je k umiku iz tekmovanja prisilil eden njegovih največjih pokroviteljev, multinacionalka Nike, ker je presodila, da ni dovolj pripravljen na novi rekord in bi jo njegov odstop stal manj kakor poraz. Družba Nike je morala to javno zanikati, Coca-Cola, ki je tudi na seznamu Liu Xiangovih sponzorjev, pa je napovedala, da ga bo podpirala tudi med zdravljenjem. Ne toliko iz humanih vzrokov, temveč zato, ker so dosedanje izkušnje pokazale, da poškodovani prvaki pritegnejo še več zanimanja in naklonjenosti javnosti.
Iz današnje tiskane izdaje Dela.
