Tiskane izdaje
Hrastnik – Hurikonsko navdušenje več sto navijačev Petra Kauzerja, zbranih v hrastniškem Chicagu, lokalu, domala tik pod Kauzerjevo spalnico, ki se je stopnjevalo od polfinala, je začelo po tretji napaki v finalni vožnji vidno plahneti. Po četrti so ragle potihnile, po peti je nekdo zlovešče napovedal »To je konec« ...
Po šesti napaki je bilo vsem jasno, da Peru, kakor Petru Kauzerju pravijo domačini, žal tudi tokrat ne bo uspelo osvojiti olimpijskega odličja. V Chicagu je zavladala tišina ...
A začetek je bil nadvse spodbuden. Vesela navijaška druščina se je začela zbirati že kmalu po poldnevu. Bolj ko se je približevalo polfinale, več piva je teklo po grlih. Stavil ni nihče, ker je lahko »naš Pero danes samo prvi in nič drugega«, so rekli. Natakarice so stregle v olimpijskih majicah, »čikaški« vrt so ojačali z mizami, dodali »šanke«, pod strop je bližnji mojster obesil tri velike televizijske ekrane, tik ob vhodu v Chicago pa je stal - Peter Kauzer v modrem in prsi mu je krasilo zlato odličje. No, v bistvu je bila njegova plastična silhueta, »plastični Pero«, ki so mu navijači v silni želji, da se mu izpolni življenjski sen in poplača trud zadnjih štirih let ter da se domov vrne z zlatom, zlato okrog vratu obesili še pred polfinalom.
Domala vse, kar v Hrastniku tačas ni na dopustu ali v Londonu, se je včeraj zgrinjalo v lokalni Chicago in k Savi v brodarsko društvo. V London sta v soboto krenila dva avtobusa navijačev s Kauzerjevo mamo Anito in županom Miranom Jeričem na čelu. Doma je morala ostati le Kauzerjeva izvoljenka Janja. Razlog: visoka nosečnost, zaradi katere so ji menda celo odsvetovali, da bi Perovo vožnjo spremljala med navijači čigaškega vrta. Če se zdravniki niso zmotili, bosta zibala okrog 8. septembra. Devico ...
Tik pred polfinalno vožnjo se izkaže, da ekrani pod stropom časovno niso usklajeni. Da eden zaostaja vsaj za tri sekunde. Takoj pokličejo na zagovor mojstra, ki pojasni: »Ker je digitalni. Glejte analognega v desnem zgornjem kotu.« »Če Pero zmaga, bomo torej lahko v naslednjih treh sekundah videli še dve reprizi,« je takoj navdušen drugi.
Ko Daniele Molmenti odpelje polfinalno vožnjo in v kamero pokaže mišice desne roke, se po Hrastniku razleže: »Kalimero!« »Molmenti je najhujši Kauzerjev tekmec,« mi poznavalsko razloži eden navijačev, drugi pa zagotovi, da londonske brzice samo zgledajo hude in divje in da nikakor niso hujše od savskih. »Hujših od naših, med Trbovljami in Hrastnikom, ni,« zatrdi.
Peter Kauzer danes na Otoku sicer ni dobil najbolj zaželenega in edinega odličja, ki mu v zbirki še manjka - olimpijskega -, toda že danes bo dobil svojevrsten »spomenik« na najvišjem slovenskem vršacu. Trije Kauzerjevi hrastniški rojaki so odločeni, da njegovo silhueto v naravni velikosti danes ponesejo na vrh Triglava. Če Peru že olimpijskega vrha ni bilo usojeno doseči ...
