Tiskane izdaje
Odziv navijačev ni bil še nikoli tako velik; prodali so več kot 2,7 milijona vstopnic, kar je 900.000 več kot v Pekingu leta 2008, in zaslužek od prodaje je za kar 10 milijonov funtov večji od načrtovanega.
»Paraolimpijci so dobili veliko več medijske pozornosti kot v preteklosti, postajajo vse bolj priljubljeni,« je premike začutil Xavi Gonzalez iz paraolimpijskega komiteja. Po londonskih igrah se je dvignil rating tekmovalcev; atlet Oscar Pistorius lahko v prihodnji sezoni od sponzorjev pričakuje dva milijona dolarjev, kar je veliko manj od 20 milijonov dolarjev, kolikor zasluži najhitrejši Zemljan, zvezdnik Usain Bolt, vendar je to številka, ki jo bodo številni tekmovalci brez trajnih zdravstvenih okvar težko kdaj dosegli. London, kjer so bili z več kot 200 kolajnami najuspešnejši kitajski paraolimpijci, bo tako zapisan kot pomemben mejnik pri uveljavljanju športa invalidov.
Poseben mejnik je na Otoku postavila tudi slovenska odprava, ki se jutri ob 13.30 vrača v domovino. Njena junaka sta postala debitanta v Londonu, 37-letni strelec Franček Gorazd Tiršek in 22-letni plavalec Darko Đurić. Prvi s srebrno kolajno, drugi − rodil se je brez obeh nog in leve roke − s svetovnim rekordom na 50 m delfin. Potrdila sta, da zanju meje ne obstajajo. Navdihujoče in vredno razmisleka za vse nas.
Slovenska junaka v Londonu
Izkušenega strelca Franca Pinterja, ki v svoji olimpijski zbirki hrani tri srebrne kolajne in eno bronasto, je na zmagovalnem odru zamenjal debitant na najprestižnejšem športnem dogodku Franček Gorazd Tiršek. Pot do lovorike z zračno puško stoje v kategoriji 2 je bila trnova, saj mu je po tekmi v ležečem položaju puška zatajila, zato so v slovenski ekipi morali na hitro sestaviti novo. Pri tem jim je pomagal tudi Pinter. »Odlično sem streljal v predtekmovanju, pravzaprav na treningu najbolje v karieri. Na prvi tekmi v disciplini R5 leže pa se mi je puška popolnoma razsula. Rezultat je bil katastrofalen. Nato smo iz delov moje in Pinterjeve puške sestavili novo, ki, razumljivo, ni bila optimalna. A zaupal sem v svoje sposobnosti, se trudil in kljub težavam dosegel vrhunski rezultat. V finalu sem potrdil samodisciplino in žel uspeh,« se je po živčnih trenutkih smejalo 37-letnemu tekmovalcu (tertaplegik je postal po prometni nesreči) iz Gornjega Grada, ki trenira pri strelskem klubu Velenje.
Enako kot srebrni strelec je na igrah debitiral tudi plavalec Darko Đurić. Dvaindvajsetletni študent fakultete za šport, ki mu življenje ob rojstvu ni prizanašalo – rodil se je brez obeh nog in leve roke, starši so se mu odrekli, od drugega leta ga je v svoje gnezdo vzela rejniška družina iz Podbrezij –, izžareva izjemno voljo, krasi ga pozitivna drža. V Londonu je plavalec, ki trenira pri Gorenjski banki Radovljica, klubu, iz katerega izhaja tudi srebrna olimpijka iz Pekinga Sara Isaković, s premikanjem meja dokazal, kaj pomeni močna volja. Navdušil je s svetovnim rekordom na 50 metrov delfin. Najprej je v predtekmovanju v višji kategoriji 5 izboljšal čas svetovnega mejnika za 1,20 sekunde, v finalu (zasedel je peto mesto) pa še za 51 stotink. S časom 40,48 se je vpisal v športno zgodovino.
Junaka Tiršek in Đurić bosta zaradi vidnih dosežkov London ohranila v najlepšem spominu, pričakovanja drugih članov slovenske paraolimpijske odprave pa so bila večja od rezultatov. Med štirimi potniki v atletski odpravi je najboljši izid dosegel Henrik Plank, v metu kopja je bil četrti. Edini slovenski kolesarski predstavnik Roman Pongrac se domov vrača z 11. (kronometer) in 25. mestom (cestna dirka). Odbojkarice so se morale zadovoljiti s šestim mestom. Andreja Dolinar in Mateja Pintar sta obtičali v četrtfinalu namiznoteniškega turnirja, posamično pa sta se poslovili že po skupinskem delu.
Navdih reprezentance, ki se je med več kot 4000 udeleženci predstavila v šestih panogah, je bil pravi, nove priložnosti pa bodo paraolimpijci iskali čez štiri leta v Riu de Janeiru. Jutri jim ob 13.30 na letališču Jožeta Pučnika lahko zaploskate ob vrnitvi.
