Tiskane izdaje
Robert Kranjec, smučarski skakalec: Zelo sem vesel, ker so naši športniki dobro nastopili. Imamo olimpijsko zlato, srebro, dva brona. Morda bi lahko bilo bolje, a ne smemo pozabiti, da gre za tekmovanje s štiriletnim ciklusom. Zato so igre nekaj posebnega, v športu pa je tudi tako, da se vedno vse ne izide. Navdušili so me vsi, če nisem bil na treningu, sem gledal vse prenose, skrbno sem pazil, da nisem zamudil nobenega slovenskega. Rad imam vse športne panoge, še posebno zanimiva sta bila zame judo in tekvondo, ki sicer nista tako pogosta na televizijskih zaslonih.
Franc Očko, judoistični sodnik: Mislim, da smo se s štirimi kolajnami odlično izkazali. Najbrž smo sposobni še več, a v položaju, v kakršnem smo, je tudi to odlično. Dodati je treba še veliko uvrstitev do 10. mesta, saj gre za vrhunske dosežke, ne štejejo zgolj kolajne. Peter Kauzer je sicer izgorel, drugi so izpolnili pričakovanja, nekateri so celo presenetili. Na primer Primož Kozmus, ki pred igrami ni kazal, da bi lahko bil v vrhu. V judu smo načrtovali več, a je, gledano v celoti, razplet vseeno odličen. Vsi so dostojno zastopali državo, tudi tisti, ki so izgubili. Ni nam bilo treba zardevati. Od drugih športov sem spremljal večerni program, predvsem plavanje in gimnastiko. Plavanje je bilo morda preveč razvlečeno.
Tomaž Razingar, hokejist: Prenose tekmovanj sem spremljal in zraven navijal. Vsi slovenski olimpijci so bili dobri, videlo se je, da so v priprave vložili veliko dela. Za majhno državo, kakršna je naša, je izkupiček odličen. Nihče me ni razočaral, saj vsi vemo, da so ogromno trenirali, da bi bili ob pravem času in na pravem kraju vrhunsko pripravljeni. Imamo dovolj kolajn. Morda bi lahko bila še kakšna več, a povsem običajno je, da se vse ne izide vselej po načrtih. Najbolj me je navdušil Primož Kozmus. Dokazal je, da je pravi. Ko je to potrebno, je najboljši.
Ciril Globočnik, nekdanji selektor v plavanju in zdajšnji direktor reprezentance: Vsi, ki so se uvrstili na igre, so imeli za sabo težko delo, da so prišli tako daleč. Splošni vtis in število kolajn kaže, da smo lahko zadovoljni, zame osebno pa so vse uvrstitve do 16. mesta sijajne. Mislim, da zapostavljamo tiste, ki ostanejo brez kolajne, a so vseeno v ospredju. Morali bi više ovrednotiti uvrstitve med 10, ti dosežki so v javnosti krivično prezrti. V plavanju me veseli, da se kaže mladi rod, a brez načrtnega dela in podpore se ne bo dalo. Za naslednje igre je treba začeti že zdaj delati.
Uroš Velepec, glavni trener biatlonske reprezentance: Igre sem redno spremljal, a ker se že pripravljamo za novo sezono, sem bil omejen na radio čez dan in sem šele zvečer sedel pred televizijo. Sem velik navijač vseh, tudi tistih, ki niso najboljši. Vem, da so se vsi trudili, kot trener razumem, da včasih ne gre tako, kot bi moralo iti. Vse slovenske kolajne sem po tihem pričakoval. Poznam vse nosilce in jim privoščim uspehe, hkrati pa mislim, da so zgled mlajšim, ki ob njih lahko spoznajo, da se splača potruditi. Najbolj me je navdušila Urška Žolnir. Njena končna zmaga je bila videti lahka, čeprav vem, da je v judu huda konkurenca in je zadaj ogromno dela. Prijetno me je presenetil strelec Boštjan Maček – samo krog od finala! Tudi Kauzerju bi stisnil roko. Vedel je, da mora veslati na polno, in se tega ni ustrašil, a se mu žal ni izšlo.
