Tiskane izdaje
Moskva - Slovenija se je na 11. dvoranskem svetovnem prvenstvu v atletiki, ki je od 10. do 12. marca potekalo v Moskvi, predstavila le s štirimi tekmovalci, kar je druga najskromnejša slovenska atletska ekipa po osamosvojitvi, s četrtim mestom pa je bil blizu odličja Škofjeločan Matic Osovnikar v teku na 60 metrov.
Marko Bratož iz Kronberka pri Novi Gorici je v svojem prvem nastopu na velikem tekmovanju presenetil z uvrstitvijo v polfinale na 60 m (18.), finalnega nastopa pa si ni priboril slovenski rekorder v suvanju krogle Miran Vodovnik iz Oplotnice, ki je bil v kvalifikacijah 14. Vodovnik, finalist olimpijskih iger v Atenah, ki je letos dosegel državni dvoranski rekord (20,41 m), je tako kot lani na obeh velikih tekmovanj ostal brez dodatnih metov v boju za najvišja mesta. Brez finala je ostala tudi Sonja Roman (Maribor 98), ki je razočarala tudi sebe z zadnjim, 17. mestom v kvalifikacijah. Za predzadnjo je zaostala za več kot osem sekund, če bi ponovila čas, ki ga je dosegla leta 2004 na dvoranskem SP v Budimpešti (11., 4:11,78), pa bi bila bila gladko med finalistkami.
Osovnikar je v ruski prestolnici ponovil četrto mesto, ki ga je na dvoranskem SP dosegel že leta 2003 v Birminghamu, le da je v Veliki Britinaji to dosegel v teku na 200 m, ki ga sedaj ni več na programu. V Moskvi je tudi izenačil slovenski rekord, ki ga je dosegel s petim mestom na dvoranskem SP leta 2004 v Budimpešti. Pred temi njegovimi izjemnimi dosežki v sprintu so na večni lestvici je še tri medalje, ki so jih osvojile Britta Bilač (srebro v skoku v višino leta 1995 v Barceloni), Jolanda Čeplak (srebro v teku na 800 m leta 2004 v Budimpešti) in Brigita Bukovec (bron v teku na 60 m ovire leta 1995 v Barceloni).
Trener Osovnikarja Albert Šoba je po nastopu svojega varovanca v Moskvi že napovedal: "Odslej naprej pa startamo na medaljo. Mislim, da morajo imeti športniki visoke cilje in da morajo znati tudi prenesti breme, ki jih ti prinašajo. Osovnikar je s tretjim uspešnim nastopom na zadnjih treh dvoranskih SP dokazal, da je dober tekač, ki ima tudi veliko psihično trdnost. Sicer je res, da nekateri najboljši športniki, kot je denimo smučarski skakalec Janne Ahonen, ki je še brez posamičnega olimpijskega odličja, ne uresničijo vseh svojih ciljev. Toda brez visokih meril tudi rezultatov ni," je menil Šoba.
Osovnikar bo imel prvo priložnost avgusta letos v evropskem prvenstvu v Goeteborgu. "Za priprave na to veliko tekmo bo na voljo največ dva meseca, nato se bodo začele že tekme. Prve nastope načrtujeva v drugi polovici maja, vse pa bo podrejeno nastopu na EP, temu bo prilagojen tudi izbor tekem," je pojasnil Šoba, ki je tudi nacionalni trener za šprinte. Ocenjuje, da ima Slovenija lahko zelo možno šprintersko štafeto, saj so v zimski sezoni trije izpolnili normo za SP (še Jan Žumer), v ekipi pa bi bila lahko tudi Jože Vrtačič in Boštjan Fridrih, štafeta 4 X 100 m pa naj bi bila sposobna teči pod pod 39 sekund, kar bi bilo v kvalifikacijah dovolj za finale. Po njegovem mnenju pa bi si lahko nastop na EP priborila tudi ženska šprinterska štafeta.
Ta razmišljanja Šobe kažejo, da bi bila lahko ekipa na letošnjem EP ponovno tako številčna, kot je bila na velikih tekmovanjih v zadnjem obdobju. "V Goeteborgu pričakujem najmanj 15 slovenskih tekmovalcev in tekmovalk, lahko pa jih bo še nekaj več. V ženski štafeti sta vprašljivi Alenka Bikar, če se bo pripravljala za sezono na prostem, ter Merlene Ottey, ki sicer trenira, vendar bo šele po prvih nastopih lahko ugotovila, če je sposobna vrhunskih izidov. Jolanda Čeplak in Primož Kozmus okrevata po zdravniških posegih. V šprintu se je nastopu na SP povsem približala mlada Pia Tajnikar, tu je še Kristina Žumer, Maja Nose se vrača po poškodbi, tem pa se lahko približa tudi Sabina Veit. V teku na 100 m ovire si lahko nastop zagotovita Marina Tomič in Radmila Vukmirovič, na 400 m ovire Sara Orežnik in Meta Mačus, za 800 m se zelo dobro pripravlja Brigita Langerholc, Helena Javornik pa za dolge proge. Daneja Grandovec je blizu norme na 3000 m zapreke, v skoku s palico Teja Melink, Marija Šestak pa bi lahko po prekinitvi kariere Snežane Vukmirovič (materinstvo) nastopila v troskoku, če bo dobila slovensko državljanstvo. Poleg omenjenih možnih članov moške šprinterske štafete bi lahko v Goeteborgu nastopili še Damjan Zlatnar (110 m ovire), Matija Šestak in Vrtačič (oba 400 m), Boštjan Buč (3000 m zapreke), Domen Žnidarič (1500 m), v daljini Žumer in Fridrih, Rožle Prezelj v skoku v višino, Jure Rovan in Andrej Poljanec v skoku s palico, v troskoku Andrej Batagelj in Boštjan Šimunič, Damjan Sitar pa v mnogoboju," je pojasnil vodja ekipe Boris Mikuž, ki je sicer tudi prvi operativec pisarne Atletske zveze Slovenije.
