Tiskane izdaje
Rokometaši Celja Pivovarne Laško in njihovi navijači bodo v dvoboju z Barcelono poskušali zbrisati boleče spomine na tri poraze v treh polfinalnih medsebojnih dvobojih v drugi polovici devetdesetih let. Ob tem pa ni dvoma, kdo bo s seboj na igrišče prinesel največ čustev. To bo nekdanji celjski kapetan in legenda »pivovarjev« Dejan Perić, ki bo zdaj stal nasproti igralcem, s katerimi je lani osvojil naslov evropskega klubskega prvaka. Iz njegovih besed je razvidno, da ga utegne ob celjskem porazu stisniti pri srcu, a zato svojim »someščanom« ne obljublja nikakršnih popustov – branil bo kot pravi profesionalec.
»Tega dvoboja si nikakor nisem želel, če je že treba igrati s Celjem, pa bi raje videl, da bi bilo to v finalu. Imam svoje razloge in čustva, ki so lahko močnejša od drugih stvari. Vseeno bo treba igrati profesionalno, saj ima ta polfinale široke športne dimenzije. Igramo z branilci naslova evropskega prvaka, kar bo posladek za ljubitelje rokometa. Še posebej, ker je tako v Celju kot Barceloni vzdušje na tekmah enkratno,« je žreb pokomentiral Perić, ki bi se v goste h klubu, za katerega je igral devet let, lahko vrnil tudi precej bolj negativno nastrojen. Ni skrival nezadovoljstva, ko mu je klubsko vodstvo lani povedalo, da ne računa več nanj.
»Nisem zamerljivec. To, da sem se moral pri skoraj 35 letih seliti in se navajati na novo okolje, mi ni bilo všeč, a odhod pri meni ni nič zmanjšal sreče in lepih trenutkov, ki sem jih doživel v Celju. To je mesto, v katerem bom v prihodnosti gotovo živel, in rad bi se spet srečal z ljudmi, s katerimi sem sodeloval večji del svoje kariere. Ne glede na to, za koga igram, še vedno navijam za Celje,« Perić pravi, da v njem še vedno bije »pivovarsko« srce, pričakuje pa, da je še vedno pri srcu celjskim navijačem, ki so ga še lani po božje oboževali.
»Pričakujem, da me bo publika sprejela, kot si zasluži igralec, ki je devet let igral v Celju, s katerim je veliko dosegel in v katerem je bil tudi srečen. Zame to ne bo mogla biti normalna tekma. Če bi še igral za Celje, bi si goreče želel zmage, s katero bi si popravili spomine ne izgubljene polfinalne dvoboje z Barcelono. A ne bi bil pošten do sebe, svoje družine in kluba, če ne bi dal od sebe vse za svojega sedanjega delodajalca,« je o vrnitvi na celjski parket razmišljal »Perke«, čigar odhod iz mesta ob Savinji je dvignil veliko prahu. Predvsem pa je v očeh strokovnjakov, novinarjev in navijačev v tolikšni meri oslabil Celjane, da ne bi smeli biti več konkurenčni v ligi prvakov.
Ga je presenetilo, kako dobro se je ekipa Mira Požuna znašla brez njega, Renata Vugrinca, Žikice Milosavljevića in Marka Oštirja?
»Vse, kar so Celjani dosegli to sezono, je povsem zasluženo. Kakovost ekipe se ne določa le eno sezono, ampak z rezultati na daljši rok. Lani smo v Celju osvojili evropsko krono, kar je velika stvar za vsakega igralca, klub in mesto. Jaz ene sezone ne primerjam z drugo. Takšni, ki to počnejo, ne gledajo naprej, pa tudi ne cenijo sedanjih rezultatov. Ene ekipe se ne da primerjati z drugo, navijati pa je treba za tiste, ki so sedaj na igrišču,« je o nadaljevanju celjske zgodbe o uspehu dejal Perić.
Kakšne so možnosti, da bi se nadaljevala tudi v dvoboju z Barcelono? »Proti Celju v dvorani Zlatorog nobena ekipa ne more biti favorit. To bi bilo podcenjevanje številnih dejavnikov, zaradi katerih so 'pivovarji' doma tako močni – od ekipe, dvorane, publike. Vsaka ekipa pa lahko razmišlja o dobri igri v Celju, s katero ima možnosti, da na svojem parketu nadomesti zaostanek. Odločali bosta obe tekmi, pred katerima nobena od ekip ni v podrejenem položaju. Obe moštvi sta pred sezono doživeli kopico sprememb, saj je Barcelona poleg novih igralcev dobila tudi novega trenerja. Nihče pa se tudi ne uvrsti v polfinale po naključju,« Perić brez pompoznih napovedi pričakuje dvoboj med Barcelono in Celjem. Kot pravi športni gentlemen raje govori na igrišču.
