Phelps za konec s svetovnim rekordom še po sedmo zlato

Melbourne - Američan Michael Phelps je nesporno prvo ime plavalnega SP v avstralskem Melbournu. Zadnji dan SP je 21-letni Američan na 400 m mešano osvojil še sedmo zlato na SP in se s tem izenačil z dosežkom rojaka Marka Spitza, ki je leta 1972 v Muenchnu na olimpijskih igrah prav tako osvojil sedem zlatih medalj.

Osmo zlato so mu dopoldan preprečili sotekmovalci v štafeti 4 x 100 m mešano, ki so bili zaradi prehitrega štarta diskvalificirani, pred tem pa ni bilo vprašanje, kdo bo v finalu zmagal, ampak le, ali bodo ZDA podrle svetovni rekord.

Phelps pa na tokratnem SP ni osvojil le sedmih naslovov prvaka, ampak tudi pet svetovnih rekordov. Rekorden je bil tudi v nedeljo, ko je 400 m mešano zmogel v 4:06,22 minute, s čimer je bil še prepričljivo hitrejši kot je bil to pri svojem zadnjem rekordnem nastopu na tej razdalji, ko je v finalu v olimpijskih igrah v Atenah dosegel izid 4:08,26. V ozadju sta se za srebro borila Američan Ryan Lochte in Italijan Luca Marin, pri čemer je bil Američan desetinko in pol hitrejši.

Avstralci so pred SP posebej veliko pričakovali od nastopa Granta Hacketta na 1500 m prosto, ki je napadal svoj peti zaporedni naslov na tej razdalji. Kljub temu, da Avstralec na 1500 m prosto ni izgubil vse od leta 1997, je bilo že po nastopih na 400 in 800 m prosto jasno, da ni v vrhunski formi, kar se je potrdilo tudi v finalu, kjer je zasedel šele sedmo mesto. Boj za medalje je bil povsem evropski, z novim evropskim rekordom 14:45,94 pa se je veselil 19-letni Poljak Mateusz Sawrymowicz, lani udeleženec slovenskega prvenstva na Ravnah na Koroškem. Drugo mesto je osvojil Rus Jurij Prilukov, tretje pa dozdajšnji evropski rekorder Britanec David Davies.

Ženska konkurenca

Na 400 m mešano v ženski konkurenci je za 14 svetovni rekord na prvenstvu, s čimer je po tej plati prvenstvo za tekmovanjem 1973 v Beogradu najuspešnejše, poskrbela še 17-letna Američanka Katie Hoff. Razdaljo je zmogla v 4:32,89 minute in bila sedem desetink hitrejša od dozdajšnjega rekorda Ukrajinke Jane Kločkove. Srebro je osvojila Rusinja Jana Martinova in bron Avstralka Stephanie Rice.

Šprinterska odličja

Prireditelji so podelili še tri šprinterske komplete medalj. V ženski konkurenci je šprint na 50 m dobila branilka naslova Avstralka Lisbeth Lenton, najhitrejša že na 100 m prosto, skupaj pa nosilka petih zlatih medalj na SP. Znanka iz slovenskih bazenov, Švedinja Therese Alshammar, je zlatu na 50 m delfin dodala srebro v kravlu, z bronom pa je tretjo medaljo na letošnjem SP osvojila Nizozemka Marleen Veldhuis.

Dekleta so se pomerila tudi na 50 m prsno, kjer je z osebnim rekordom 30,63 zmagala Američanka Jessica Hardy pred Avstralko Leisel Jones in rojakinjo Taro Kirk. Na 50 metrov hrbtno pa se je veselil Južnoafričan Gerhard Zandberg pred Nemcem Thomasom Rupprathom in Britancem Liamom Tancockom.

Zadnjo disciplino, moško štafetno tekmo na 4 x 100 m mešano, so na veselje občinstva v zadnji predaji dobili gostitelji Avstralci, ki so prav v zadnjih zavesljajih prehiteli Japonce, bron so osvojili Rusi.

Anja Klinar 13.

Slovenski plavalci so sklenili nastope na 12. svetovnem prvenstvu v plavanju in vodnih športih v avstralskem Melbournu. V nedeljskem predtekmovanju je nastopila le še plavalka Žita Gorenjke Radovljice Anja Klinar in na 400 m mešano s 4:49,64 še enkrat potrdila svojo vrednost v širšem svetovnem vrhu.

Klinarjeva, nedvomno ena najbolj talentiranih tekmovalk v Sloveniji, z dosežkom ni bila in ni mogla biti povsem zadovoljna. "Glede na letos dosežene izide, predvsem v Franciji, sem pričakovala, da bom tukaj še hitrejša. Uvrstitev med najboljših 16 plavalk sveta je sicer lep dosežek in razočarana ravno nisem, vem pa, da sem sposobna doseči še precej več. Zavedam se, da na treningih nisem opravila vsega 100-odstotno, malo je bila kriva tudi bolezen. Za olimpijske igre se bom morala boljše pripraviti," je povedala tekmovalka.

Slednja ima osebne rekorde, ki bi v zadnjih treh štirih sezonah pomenili finalni nastop prav na vsaki tekmi in pogosto celo najboljšo slovensko uvrstitev, denimo na olimpijskih igrah v Atenah ali pa tudi svetovnih prvenstvih v Montrealu ali tukaj v Melbournu, a Jeseničanka nekako ne najde poti do rezultatov, ki jih je že plavala. "Do olimpijskih iger je še leto dni časa. Pri tem ne gre le za fizično pripravo. Pogosto se stvari dogajajo tudi v glavi. Danes sem zelo slabo plavala v zadnjih 100-metrih. Tekmovalke so mi nekako ušle in sem se kar malce predala. To se mi zgodi večkrat, kar se mora nehati, saj najboljše izide dosegam, ko je konkurenca manjša."

V celoti gledano je bila Klinarjeva z dvema visokima uvrstitvama med najbolj 16 plavalk sveta zadovoljna, manj z dosežkoma. Ker se ji letos zaključi srednja šola in se je odločila, da bo leto dni študija zaradi olimpijskih iger izpustila, se ji ponuja lepa priložnost, da ob trdem delu ustvari temelje tudi za prvi slovenski ženski olimpijski finale. "Olimpijske igre vsekakor so izziv za trdo delo," še pravi Gorenjka.