Domen Prevc: Vikersund je zame še vedno št. 1

Planica – Lani je Domen Prevc, ko je štel 16 let, polete v Planici spremljal zgolj kot gledalec, na velikanko ga Goran Janus še ni pustil. V tej sezoni se je to spremenilo. Najmlajši od bratov Prevc je letel v Oberstdorfu in Vikersundu, kjer je z 243,5 metra dosegel osebni rekord, včeraj pa premierno na največji domači napravi.

Za začetek ste na treningu poleteli 196,5 metra in 207,5, nato v kvalifikacijskem delu 222,5 m. Kako bi ocenili svoje nastope?

Nisem zadovoljen. Skoke bi ocenil za podpovprečne, nekako primerne počutju. Vse skupaj bi bilo lahko precej bolje. Upam, da bom na tekmi uspešnejši. 

Kje pa ste delali napako?

V bistvu nisem našel pravega položaja v počepu. Nič, s trenerji se bomo pogovorili in gremo naprej.

S počepom ste se ukvarjali že, ko ste zapustili skakalno karavano.

Da, nekje imam težave, nekje ne, a zaradi tega ne bi zganjal panike. To je napaka, ki se pač zgodi. Vsi delamo napake, zato se mi ne zdi to prav nič posebnega.

Imate posebne cilje za tekmo?

Zadovoljen bom, če bom napredoval v primerjavi z današnjimi skoki. Postopoma želim navzgor.

Lani ste bili v Planici gledalec, v kolikšni meri je za vas posebna, ker nastopate prvič tudi doma?

Lani sem gledal na nastopajoče kot na junake, ki tukaj letijo. Zdaj pa je vse skupaj normalno.

In kakšna se vam zdi velikanka?

Osebno mi je Vikersund bolj všeč, je pa res, da tu še nisem naredil nobenega dobrega skoka.

Številni poudarjajo, da je Planica posebna zgodba. Grabi takšno razpoloženje tudi vas?

Ne, nisem padel vanj. Marsikomu je Planica nekaj posebnega, zame pa je to zgolj dodatno prizorišče, zadnja tekma svetovnega pokala v sezoni in to je to.

V tej sezoni ste začeli tekmovati tudi na letalnicah, in to uspešno, kako ste doživeli preskok?

Vsekakor je bilo bolj preprosto, kot če gre prehod v obratni smeri. Pri tem sem imel kar nekaj težav, z manjše skakalnico na letalnico pa je prilagoditev veliko lažja, posledično mi je vse skupaj nato lažje.

Zdi se, da Slovenija z vami dobiva še enega odličnega letalca.

To je bolj vprašanje za trenerje, nerad se ocenjujem ali hvalim. Naj raje več povedo drugi.

V Vikersundu ste nizali osebne rekorde, kako doživljate polete prek 230 m?

Na koncu sem seveda vesel, če mi uspe poleteti tako daleč. V zraku ne razmišljam, kako daleč letim, ampak kaj lahko še naredim, popravim, da bo metrov čim več.

Veliko je bilo govora o vašem ekstremnem položaju med smučmi, nato pa ste na instagramu objavili, kako bi si želeli leteti.

To sem objavil, da bi ljudje razumeli, da položaj, v katerem letim, ni tisti, ki si ga želim. Fotografija na instagramu pokaže, kakšen položaj hočem v zraku, ker bi mi to prineslo veliko dodatnih metrov. Želel bi, da bi bile smuči nižje, a same pridejo preveč gor.

Je bila za vas sezona naporna?

Niti ne, po pravici povedano bi najraje videl, da bi se vrnili v Vikersund, pa potem nazaj v Planico. Na letalnicah mi je res všeč, seveda pa se mora sezona enkrat končati.

V tej sezoni ste bili prvič del karavane skoraj ves čas. Kako ste zadovoljni z doseženim? Nekaj rezultatov je bilo izjemnih, predvsem štiri zmage na začetku, nekaj pa ne prav dobrih.

Kljub temu, da je bilo nekaj vzponov in padcev, sem zelo zadovoljen. V primerjavi s prejšnjo je bila to odlična sezona.