Plavalci že na štartu presegli pričakovanja

Slovensko zastopstvo je na letošnjih sredozemskih igrah v precej močni konkurenci tako odločno začelo zbirati kolajne, da so za seboj potegnili še druge.

Objavljeno
27. junij 2005 13.15
Sara Isakovič med najboljšimi
Slovenskemu zastopstvu na letošnjih sredozemskih igrah je vsekakor ustrezalo, da so se prvi spustili v boje plavalci, ki so v precej močni konkurenci tako odločno začeli zbirati kolajne, da so za seboj potegnili še druge. Čeprav je bilo nekaj lovorik mogoče pričakovati, pa zbirka po treh dneh tekmovanj že presega pričakovanja.

V odličnem bazenu, kjer je le voda malce pretopla, zaradi česar so nekateri vodje reprezentanc že protestirali, se je zbrala pisana sredozemska druščina, v kateri ne manjka imen z vrha evropskega in svetovnega plavanja. Med dekleti je gotovo prva dama Francozinja Laure Mandaudou, olimpijska prvakinja na 400 m prosto v Atenah, med plavalci pa je cela vrsta finalistov olimpijskih iger – Italijani Massimiliano Rosolino , Emiliano Brembila in Filippo Magnini, Francoz Hugues Duboscq, bronasti iz Aten na 100 m prsno in ta čas eden vodilnih na svetu, finalist na 50 in 100 m na OI 2004 Alžirec Salim Iles pa naš Blaž Medvešek in drugi. Zaradi takšne konkurence seveda kolajne štejejo toliko več.

Zmaga Anje Klinar je sprožila plaz

»Konkurenca je res odlična, je pa videti, da so tukajšnji nastopi za večino pravzaprav uvajanje v stopnjevanje forme za svetovno prvenstvo,« pravi naš selektor Vlado Čermak, ki je po več kot polovici nastopov upravičeno zadovoljen. »Že začetek je bil spodbuden, še zlasti zmaga Anje Klinar z rekordom iger na 200 m mešano. Tudi srebrna kolajna Sare Isakovič z novim državnim rekordom na 400 m prosto dokazuje, da se dekle konstantno vzpenja in da bo očitno na SP prišla res dobro pripravljena in v vrhunski formi. Na srečo se je tudi poškodba Petru Mankoču toliko unesla, da v nastopih, za katere se je odločil, lahko normalno plava. Zmaga v delfinu je zanj zato gotovo izjemno pomembna. Medvešek tako ali drugače na velikih tekmovanjih vedno pokaže največ, pa tudi Jernej Godec, Emil Tahirovič in drugi so za zdaj povsem izpolnili pričakovanja.«

»Seveda sem vesela zmage in rezultata na 200 m mešano, saj je bil konkurenca kar dostojna. Pozna se nam sicer, da smo sredi treninga in da se spuščanje zahtevnosti treninga proti svetovnemu prvenstvu še ni začelo. Pred odhodom v Montreal so rezultati iz Almerie zares lepa spodbuda,«
je trezno ocenila svoje nastopanje Anja Klinar. Peter Mankoč je imel druge skrbi: »Rezultat v delfinu je nedvomno mnogo boljši, kot sem sam pričakoval, kajti še vedno nisem povsem sproščen in ne upam napeti vseh 'strun', saj me je poškodba kar precej ustavila.«

Zato pa je, kot vedno, povsem sproščen Medvešek, ki se je cilju 200 m hrbtno čudil samo rezultatu. Bil je namreč globoko prepričan, da je plaval hitreje, kot je kazala ura na semaforju. »Enako je mislil tudi Hrvat Gordan Kožulj, ko sva se pogovarjala na cilju. Mislim tudi, da sem sposoben že zdaj plavati pod dvema minutama, a tokrat se pač ni izšlo. Sem pa vesel, da sem kljub temu osvojil zlato kolajno. Pri zadnjem obratu sem še videl Kožulja, ki je sicer plaval v precej oddaljeni progi in ga med plavanjem nisem mogel opazovati. Ves čas sva bila izenačena in mislil sem že, da me je premagal, saj so meni v zadnjih 50 m kar precej pošle moči. Toda očitno so njemu še bolj,« je bil zadovoljen Blaž, ki že po tradiciji tudi največje uspehe sprejema povsem mirno.

In še veliko junakov imamo v plavalnem taboru. Sara Isakovič vztrajno potrjuje članstvo v evropskem vrhu, Godec je dvakrat popravil osebni rekord na 50 m prosto in plaval hitreje od starega rekorda iger, tako da je bronasta kolajna zanj pravo zmagoslavje, pa tudi Tahirovič je ohranil tradicijo zbiranja kolajn med najboljšimi predstavniki prsnega sloga. Slovensko plavalno bero je sinoči zaokrožila Anja Klinar, ki se je na 400 metrom mešano uvrstila na 2. mesto za odlično Italijanko Alessio Filippi. Ob teh kolajnah so pravzaprav neupravičeno ostali nekako ob strani tisti, ki so se »samo« uvrstili v veliki finale. A vrhunski dosežki pač mečejo široko senco ...

Teji Šavor bronasta kolajna in pretres možganov


S kolajno se bo domov vrnilo tudi naše zastopstvo v karateju, na svojevrsten način pa jo je osvojila Teja Šavor v kategoriji do 55 kg. Vendar pa se je 25-letna Ljubljančanka, ki brani barve kranjskega kluba, svojega uspeha zares zavedela šele v bližnji bolnišnici. Tja so jo namreč prepeljali po dvoboju za bronasto kolajno s Hrvatico Jeleno Kovačević, ki jo je 21 sekund pred koncem z golenjo močno zadela v obraz.

Za Tejo, ki je po udarcu za nekaj trenutkov obležala v nezavesti, je to avtomatično pomenilo zmago, za hrvaško tekmico pa diskvalifikacijo. »Teja je potrebovala kakšne tri minute, da je prišla k sebi. Nato so jo naložili v reševalno vozilo in jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zaradi pretresa možganov čez noč zadržali na opazovanju,« je sporočil Borut Markošek, vodja slovenske karateistične ekipe, in pribil, da se je 25-letna Ljubljančanka po prespani noči vrnila v vas, kjer je včeraj predvsem mirovala.
Na srečo naša karateistka, ki je v uvodnem krogu z 1:2 izgubila z Italijanko Selene Guglielmi, v repešažu pa z istim izidom ugnala Sirijko Souzan Amer, ni staknila hujše poškodbe, je pa tožila zaradi glavobola. Preostali slovenski karateisti Marijana Jularič, Dejan Vozlič in Matjaž Končina so se od tekmovanja poslovili brez zmage na blazinah.

Jernej prvič do kolajne

Kajakaš Jernej Župančič Regent si je že v prvem nastopu na SI priveslal bronasto kolajno. »V predtekovanju sem bil resda najhitrejši, a sem s tretjim mestom in kolajno vseeno zadovoljen. Dobro vem, da tekmeci v kvalifikacijskih nastopih niso veslali na vso moč, zato se nisem slepil, da uvrstitve kažejo realno moč vseh udeležencev. Finalni boj je pokazal pravo razmerje moči. Do zmage nisem mogel, kajti hitri Hrvat je bil od vseh za razred boljši. Morda pa bi se lahko z malo boljšim nastopom, prepričan sem, da sem je ta čas zmožen, le prebil mesto višje in osvojil srebro,« je svoj nastop na 1000 metrov ocenil naš tekmovalec na mirnih vodah.

Kljub zadovoljstvu, da je stal na zmagovalnem odru, je Koprčan uvrstitev iz Španije postavil na drugo mesto. »Verjetno bo marsikdo pomislil, da mi kolajna pomeni največ, da jo imam za najboljši dosežek na dosedanji športni poti. A ni tako. Mnogo bolj sem ponosen na finale svetovnega prvenstva,« je naredil bilanco lastnih dosežkov 25-letni Koprčan.