Po pomoč tudi k policiji

Ljubljana - Kako jo preživeti in se z njo spopasti, so se na včerajšnjem srečanju pogovarjali tudi predsedniki klubov 1. SNL. Zadnji škandali povezani z domnevnim prirejanjem izidov in stavniškimi posli so v javnosti močno odjeknili in so že tako omejeno verodostojnost prvoligaškega tekmovanja še bolj omadeževali. Pri razkrivanju prevarantov in združb so klubi bolj ali manj omejeni na nadzor in kaznovanje samih sebe, pri čemer so se »zaščitili« z dodatnimi členi pri pogodbah, ki igralcem, družinam in vsem v nogometu delujočim ljudem prepovedujeju sodelovanje v stavah. V širšem boju pa imajo klubi zavezane roke.

»V klubskih pravilnikih so jasno zapisana pravila, je pa res, da klubi ne morejo opravljati nalog, za katere so zadolženi ustrezni organi. Zato se bova s predsednikom Nogometne zveze Slovenije napovedala pri najvišjem organu policije, da poskušamo čim bolj zaščititi nogometne interese,« je povedal predsednik Združenja klubov 1. SNL Brane Florjanič. Na včerajšnjem sestanku je bilo jasno izrečeno, da bodo klubi najprej počistili pred svojim pragom oziroma zaostrili samonadzor in bodo takoj ukrepali, če bodo ugotovili nepravilnosti.

Druga pereča problematika je povezana s krizo. Kljub že drastičnim znižanjem proračunov v tej sezoni vodilni možje ocenjujejo, da jih bo treba še bolj znižati, pri čemer pa to ne bo bistveno vplivalo na podobo lige. Nekateri klubi imajo še do 30 odstotkov rezerve, drugi manj. »Dejstvo je, da ne bo več moštev s 24 do 30 profesioanlci. Slovenska ekonomija tega ne prenese, med drugim pa bodo še več priložnosti dobili mlajši igralci, ki bodo še bolj počistili moštva s povprečnimi tujci,« je rekel Florjanič in dodal, da to ne pomeni preoblikovanje tekmovanja v ligo mladih ali amatersko, marveč bo zgolj pozitivno vplivalo na nov zagon.

Za zgled so klubi vzeli velenjski ustroj članske ekipe, po katerem so trije plačilni razredi. V prvem igralci zaslužijo med 500 evri in 1000, v drugem med 1000 in 2000, v tretjem do 3000. Mogoča je tudi omejitev proračunov namenjenih za plače po vzoru ameriških lig oziroma uvedba t. i. »salary cup«. Plačilno manj sposobni bi, na primer, imeli 800 tisočakov evrov, kapitalsko močenjši dober milijon €. S tem bi lahko tudi nadzorovali, ocenjevali in omejili pristojnosti športnih direktorjev.