Po sramotnem porazu ni bilo pretepa

Tako kot so slovenski ljubitelji košarke evforično hiteli naznanjati kolajno na letošnjem evropskem prvenstvu, so po treh porazih naših najboljših košarkarjev na turnirju v Sevilli zašli v drugo skrajnost.

Objavljeno
24. avgust 2009 12.40
Eduardo Brozovič
Eduardo Brozovič
Ljubljana - Ob vrnitvi v domovino so moštvo pričakale govorice o prepirih med igralci, o tarnanju nezadovoljnežev, ki od selektorja zahtevajo večjo minutažo, in vse večji sebičnosti posameznikov, pa čeprav so pred začetkom priprav obljubljali altruistično idilo. Po petkovem bolečem neuspehu proti Veliki Britaniji res ne bi bilo nič čudnega, če moštvo ne bi doživelo streznitvenega šoka, toda Jure Zdovc zagotavlja, da je vse skupaj minilo v mejah normalnega in celo koristnega.

»Poraz z Veliko Britanijo je tudi zame sramoten, vendar sem po svoje zadovoljen, da smo tako strmoglavili dva tedna pred začetkom EP in ne na Poljskem. Tudi jaz sem slišal marsikaj, vendar v slačilnici ni bilo incidenta ali celo pretepa. Košarkarje sem kar jaz spodbudil, da so na glas povedali, kaj jih muči, in v obraz smo si rekli nekaj koristnih stvari. Za nekatera nesoglasja sem vedel že prej in prav je, da smo jim prišli do dna. To je nekaj povsem običajnega v moštvenem športu in vse skupaj bo ostalo v naši slačilnici,« je ob vrnitvi iz Španije pojasnil Jure Zdovc.

Iz njegovega glasu je bilo zaznati, da je po obetavnih predstavah proti Hrvaški celo pričakoval takšen padec reprezentance. »Ta del krivde prevzamem na sebe. Pred dvobojema s Hrvati smo imeli dovolj časa za vadbo, zato smo igrali dobro, pred Sevillo pa smo domala brez skupnega treninga vključili v zasedbo Bena Udriha in Aleksandra Vujačiča. K temu me je prisilila časovna stiska, saj se EP vse bolj bliža in ob našem ritmu pripravljalnih tekem, potovanj ter nujnega počitka nam primanjkuje priložnosti za trening. Ne podcenjujem Britancev, vendar rezultat tokrat ni bil v ospredju, pomembnejše so bile druge naloge. Poskusil sem menjavati večje število košarkarjev in ohraniti visok ritem, kar se ni dobro končalo. To me bolj skrbi kot podatek, da smo proti ozki conski tekmeca zgrešili kopico neoviranih metov. Košarkarji bi se morali naučiti ceniti vsako igralno minuto in med njo izpustiti dušo, da bi prispevali čim več v skupno korist. Zaradi neborbenosti smo v primerjavi s prejšnjimi tekmami začeli izgubljati skok in ukradli premalo žog,« razmišlja selektor slovenske reprezentance, ki se seveda dobro zaveda varljivega pomena pripravljalnih tekem.

Spomnimo se časov, ko je Slovenija odhajala na EP neporažena, a se vrnila domov že po treh dneh, in tudi bolj svežih primerov. Tik pred zadnjim celinskim prvenstvom je kar trikrat prepričljivo klonila proti Franciji s skupno razliko 41 točk, v Španiji pa nato dvakrat populila perje galskim petelinom.

»Na pripravljalne tekme moramo gledati skozi prizmo koristi, ki jo prinašajo moštvu, in ne skozi rezultat. Prav zato sem zahteval, da moramo igrati proti karseda kakovostnim reprezentancam, namesto da bi se slepili z zmagami nad drugokategorniki. Nihanja sem pričakoval, zato sem po zmagah ostajal miren in tudi zdaj se ne prepuščam malodušju. Prepričan sem, da smo se v minulih tednih marsičesa naučili in da bodo tekme na Poljskem nekaj povsem drugega. Proti Britancem, ki so z ozko consko postavitvijo ogromno tvegali, bomo že zadeli potrebno število metov. Proti močnejšim moštvom pa bomo morali staviti na obrambo, saj nimamo atletske zasedbe, ki bi lahko drvela v nasprotne napade in dosegala veliko število točk,« dodaja Jure Zdovc, ki bo postopoma začel krčiti seznam reprezentantov.

O Smodišu do četrtka

Prvi naj bi moštvo zapustil Miha Zupan, že pred petkovim začetkom turnirja v Mariboru, kjer se bo Slovenija pomerila z Bolgarijo in Grčijo, pa se bo verjetno poslovil še kdo. Kdo, pa je verjetno odvisno tudi od pripravljenosti Bena Udriha in Aleksandra Vujačiča ter okrevanja Matjaža Smodiša. Kapetan reprezentance bi se predvidoma moral pridružiti soigralcem danes, vendar potrebuje še nekaj dni terapije. Ali so možnosti za njegov nastop na EP še vedno le 50:50?

»Dva košarkarja bosta res odpadla danes ali jutri, imen pa še ne bi razkrival. Kar zadeva Bena ali Aleksandra, pa je vse odvisno od njiju. Toda bojim se, da bo Vujačič le stežka nadomestil velik zaostanek za soigralci in dolgoletno odsotnost z evropskih igrišč. Z Matjažem sem govoril maloprej in potrdil mi je, da se počuti bolje. V vadbo bo postopoma vključil tek in skoke in videli bomo, kako se bo odzval njegov hrbet. Do srede ali četrtka bo v glavnem jasno, ali bo pripravljen za EP, sicer bomo poiskali nadomestne rešitve,« razkriva nekdanji vrhunski košarkar, ki je kot član jugoslovanske reprezentance doživel vse mogoče pretrese in se zato manj čustveno odziva na slovenske iskrice.

Iskreno pa priznava, da bi Slovenija s Smodišem igrala v Sevilli povsem drugače, pa čeprav bi Novomeščan le stal sredi parketa.
»Matjaž je izjemno pomembnen član reprezentance. Je odličen kapetan, ki s svojim znanjem in avtoriteto uživa ugled pri soigralcih in jih zna potegniti za seboj. Hkrati pa je izkušen profesionalec, ki je igral glavno vlogo na najbolj zahtevnih tekmah. Moštva z njim in brez njega ne moremo primerjati. Toda hkrati moramo biti pripravljeni za primer, če ga bo ustavila poškodba. Ne smemo se prepustiti malodušju. Košarka je moštvena igra in vsakdo ima priložnost prispevati svoje delež,« meni Jure Zdovc.