Tiskane izdaje
Brdo pri Kranju - Irena Avbelj, Lucijan Kozlovič in Božidar Marinič so dobitniki Bloudkovih nagrad za leto 2006, najvišjega državnega priznanja na področju športa. Prestižna podelitev športnih priznanj je v nedeljo potekala na Brdu pri Kranju, Bloudkove plakete pa so prejeli Barbara Fidel, Marinka Jerala, Špela Ponomarenko, Mojmir Kokorovec, Matjaž Markič, Jože Mikeln, Matic Osovnikar, Franc Pinter, Branko Vivod in Ludvik Zelko. Letošnji nosilci Bloudkovih nagrad bodo prejeli denarno nagrado v višini 1500 evrov, medtem ko bodo dobitniki plaket prejeli po 835 evrov.
Bloudkova priznanja se podeljuje posameznikom za izjemni športni dosežek, za življenjsko delo ali za izjemni prispevek k razvoju slovenskega športa. Stanko Bloudek (1890 - 1959) je bil eden največjih slovenskih izumiteljev, konstruktor letal in smučarskih skakalnic, športni organizator in vsestranski športnik. Njegovo ime je povezano predvsem s projektiranjem in gradnjo smučarskih skakalnic, zlasti v Planici. Podeljevanje Bloudkovih priznanj sega v leto 1965, ko je Zveza za telesno kulturo Slovenije začela podeljevati najvišja priznanja za dosežke na področju športa. Tradicijo podeljevanja je kasneje nadaljevala Telesno kulturna skupnost Slovenije kot najvišji slovenski državni organ za področje športa v okviru bivše države, od leta 1991 naprej pa ministrstvo za šolstvo in šport. Zakon o Bloudkovih priznanjih je leta 1994 sprejel državni zbor z namenom, da se v Sloveniji zakonsko uredi podeljevanje najvišjih državnih priznanj na področju športa.
Predsednik odbora za podeljevanje 42. po vrsti Bloudkovih priznanj Miroslav Cerar in člani odbora Nataša Bokal, Iztok Čop, Ivo Daneu, Branko Elsner, Mima Jaušovec, Marija Knez-Bergant, Jože Pogačnik in Adi Vidmajer so imeli težko delo, saj je za leto 2006 prispelo 68 predlogov za 60 kandidatov.
Dobitniki nagrad:
1. Irena Avbelj (1. 12. 1965) že vrsto let dosega izjemne uspehe na tekmovanjih na najvišji ravni tako v paraskiju kot v klasičnem padalstvu. Samo od leta 2000 je petkrat postala svetovna prvakinja in bila trikrat druga, na EP pa je bila v teh letih trikrat najboljša v klasičnih padalskih disciplinah, v paraskiju pa v zadnjih trinajstih letih štirikrat svetovna prvakinja. Poseben dosežek je dosegla na lanskem SP v ruskem Stupinu - štirje zavoji za 360 stopinj in dve salti v prostem padu pri hitrosti 300 km/h na uro v 5,9 sekunde, kar je eden največjih dosežkov v figurativnih skokih nasploh. Avbljeva je nagrado prejela za vrhunske mednarodne dosežke v padalstvu.
2. Lucijan Kozlovič (18. 4. 1938) se je že pred dobrega pol stoletja zapisal športu. Najprej je deloval v Partizanu v Kopru in v času šolanja na Visoki šoli za telesno kulturo v Beogradu tudi v Gozdni šoli Partizana v Mozirju. Med delovanjem na koprski gimnaziji je razvil pestro športno dejavnost med dijaki z uvajanjem izbiranja naj športnega razreda in naj športnika šole. Atletski klub Koper je prebudil iz popolnega mrtvila, v njem pa je deloval 14 let kot trener, organizator, "prevoznik", ... Njegovi varovanci so osvojili več naslovov državnih prvakov v mladinskih kategorija. Bil je pobudnik in prvi organizator množičnih tekov na Obali, hkrati pa tudi začetnik organiziranih smučarskih tečajev in pobudnik smučanja nasploh v tem delu Slovenije. Poleg tega je sodeloval pri številnih akcijah v drugih športnih zvrsteh. Kozlovič je nagrado prejel za življenjsko delo v športu.
3. Božidar Marinič (10. 12. 1921) je začetnik razvoja košarke v Sloveniji, posebno v njenem severovzhodnem delu. Že v petdesetih letih je deloval kot neutrudni vzgojitelj, organizator in trener. Posebej je zaslovel z organizacijo in vodenjem "šolskega košarkarskega prvenstva na I. gimnaziji" v Mariboru, ki je predhodnica današnje Šolske košarkarske lige. Bil je tudi sila uspešen pri iskanju nadarjenih igralcev in trener tako znanih igralcev, kot so bili Ivo Daneu, Marjan Kandus, Kruno Brumen in drugi. Svoje celotno pedagoško delo je posvetil košarki. Bil je deležen številnih priznanj, a večinoma le v svojem okolju. Marinič je nagrado prejel za življenjsko delo v športu.
