Poraz in zgodovinski gol, na vrsti Poljska!

London - Slovenska nogometna reprezentanca je danes igrala prijateljsko tekmo še z zadnjo evropsko nogometno velesilo v manjkajoči zbirki in na koncu zapustila soliden vtis po porazu z 1:2. Po Italiji, Franciji, Španiji, Nemčiji in Nizozemski so namreč naši spoznali še moč angleške izbrane vrste in sloviti štadion Wembley. Generalka za pomembno kvalifikacijsko tekmo s Poljsko, ki bo v sredo v Mariboru, je torej za Matjažem Kekom in njegovimi izbranci, pred njimi pa odločilni trije dnevi za odpravo pomanjkljivosti v igri.

Več kot 200.000 ton gradbenega materiala, 90.000 sedežev (večji nogometni štadion ima v Evropi le Barcelona), veličastna tradicija, ki nase opozarja na vsakem koraku - veličino najsodobnejšega športnega objekta za debelo milijardo evrov je včeraj hitro spoznalo dobrih 2000 slovenskih navijačev. Ti so bili po glasnosti najmanj enakovredni številnejšim domačim privržencem, toda to slovenskim fantom v prvem polčasu ni pomagalo.

Osrednje ime v tem delu tekme je bil Wayne Rooney. Napadalec Manchester Uniteda je še dan pred tekmo obsojal simuliranje prekrškov v nogometu in Hrvata Eduarda, ki je sprožil aktualno polemiko na Otoku. »Angleži tega za zmage res ne potrebujemo. Vsakega lahko zlomimo s pošteno igro,« je denimo zatrdil Rooney. Nato je prišla 29. minuta tekme, sicer prijazni fant iz Liverpoola je v eni od akcij storil prav to, česar »ne počne«: odlično je zaigral prekršek, ki ga je menda zagrešil Boštjan Cesar, švedski sodnik je brez oklevanja pokazal na belo točko. Samir Handanovič je strel Franka Lamparda sicer »prečital«, a je bil Londončan dovolj natančen. Najhuje pri tem je bilo, da jo je ob Rooneyjevem vlečenju za dres skupil Cesar; naš najbolj izkušeni štoper si je zvil gleženj. Da ne bo pomote: Angleži so na odmor zasluženo odšli s prednostjo, zadeli so še dve vratnici (John Terry, Rooney) in bili boljši. Res, Marko Šuler je imel velike težave z enim od najboljših napadalcev na svetu. Toda v igri gostiteljev - Rooney in Heskey sta dvakrat pobalinsko štartala v telo Handanoviča - je bilo toliko ferpleja, kot ga premore priljubljeni lik iz angleških TV-zaslonov Delboy Trotter. Vlogo »bedaka« je sinoči igral sodnik Eriksson, odličen »vlečni konj« je bil Rooney (plejmejker, eksekutor ...).

Naši so se tudi v nadaljevanju dobro upirali, čeprav s(m)o v zvezni vrsti pogrešali igralca, ki bi lahko dlje zadržal žogo v svojih nogah, sicer tradicionalno šibki točki slovenske reprezentance. Poskusov kombiniranja fantom ni mogoče očitati, toda hendikepov v njihovi zasedbi je bilo več: Novakovič po poškodbi še ni (bil) najbolje pripravljen za boj s tako robustnima štoperjema, kot sta Terry in Upson, v podobnem položaju je bil tudi Andraž Kirm.

Čeprav je Slovencem počasi začelo zmanjkovati moči, Angleži pa se po številnih menjavah nekako niso ujeli, gledalci na Wembleyju niso bili prikrajšani za razburljive trenutke. Kot na primer v 73. minuti, ko je po lepi akciji Otočanov in strelu Rooneyja vratarja Handanoviča na golovi črti rešil Matej Mavrič, v nasprotnem napadu je Pečnik po akciji s Kirmom z glavo zamudil morda najlepšo priložnost gostov na tekmi. Žoga je ob nemočnem vratarju West Hama zletela tik ob njegovi desni vratnici. Že prej pa je povišal vodstvo Angležev rezervist Jermaine Defoe - mnogi so ga želeli videti v začetni enajsterici -, čigar strel je lahko Handanovič le pospremil z očmi, potem ko je žoga oplazila Aleksandra Radosavljeviča.

Trenutek sreče in zgodovinski gol slovenske reprezentance na slovitem štadionu so vendarle dočakali tudi gostujoči navijači; Nejc Pečnik, eden redkih v našem taboru, ki poskuša vseskozi »ena na ena«, je namreč na levi strani sijajno izigral Glena Johnsona, za katerega je Liverpool pred dvema mesecema odštel 20 milijonov evrov, podal pred vrata, kjer je Zlatan Ljubijankič z glavo prehitel še dražjega branilca: Manchester City je namreč za Joleona Lescotta pred tednom odštel 25 milijonov evrov, in zabil gol za »lepih« 2:1.

Iz NeDela