Tiskane izdaje
Del odgovora je v soboto ponudil že Zagreb in vzel težo teoriji, da so težave Ljubljančanov povezane s kakovostnim padcem lige NLB. Je že res, da so tako kot Cibona in Partizan še brez zmage med evropsko elito in da bodo po prikazanem le stežka dočakali kakšno. Toda zadrega tudi na regionalni sceni priča, da čaka Jureta Zdovca sila trda zima. Kriza, ki je sledila zaporednim zmagam nad Budućnostjo, Bosno in Crveno zvezdo, očitno ni le rezultat posledica neuigranosti moštva, ki bi jo lahko v nedogled uporabili kot izgovor. Tako bi lahko vsaj sodili po krivulji moštvenega napredka ali še bolje stagnacije v nekaterih pomembnih segmentih.
Domala vsi dosedanji tekmeci Uniona Olimpije so v podobni meri prevetrili svoje zasedbe, imeli malo časa za pripravo na sezono in za nameček nimajo prav vrhunskega kadra. Ljubljančani v tujih očeh celo žanjejo občudovanje kot poimensko najmočnejše moštvo v ligi NLB in hkrati odkrito željo, na katero ne morejo biti ponosni: pridite čim prej kaj naokoli, potrebujemo točke. Kajti že laiku je jasno, da Zdovc zaenkrat poskuša zmešati zvarek iz olja in vode ter da mu gre poenotenje ekipe težko od rok zaradi značajskih značilnosti košarkarjev. Med njimi najdemo takšne, ki jim je prednostna naloga osebna rehabilitacija ali prva uveljavitev pred prodajo na bogatejše tržišče, drugi pa so bodisi preplašeni, ker so se sploh znašli na takšni tekmovalni ravni ali so silaki le v fitnesu; na igrišču jih lahko tekmeci prosto premetavajo. Kdo od njih lahko igra v obrambi po Zdovčevih merilih, pa je že posebno poglavje.
Ostre misli niso mišljene kot žaljivka, saj so Olimpijini košarkarji po vrsti »fejst« fantje in vsi lahko igrajo bolje. So prispevek k nujnemu šoku pred nujno potrebno miselno preobrazbo. Sezona bo resda še dolga, a bo lahko vnovič zelo mučna, če bo tivolsko moštvo zgodaj ostalo brez možnosti za tekmovalni uspeh in bo le še sodelovalo v coubertinovskem slogu. Takšnih žalostnih epizod smo v Ljubljani videli že veliko, toda za razliko od zadnjih let ima Union Olimpija prvič nabor košarkarjev za kaj več. Le igrati morajo kot moštvo, ne kot druščina razvajenih deklin.
Kot da Zdovc ne bi imel dovolj preglavic, je med čakanjem na okrevanje prvega dirigenta Vlada Ilievskega začasno ostal tudi brez kapetana moštva in enega redkih obrambnih adutov Saša Ožbolta. V soboto si je namreč zvil gleženj in bo po prvih ocenah odsoten vsaj deset dni. Izpustil bo torej četrkovo merjenje moči s špansko Cajo Laboral, ki bo še bolj opredelilo možnosti Uniona Olimpije v evroligi. Nov poraz na domačem parketu bi verjetno že pomenil konec upanja na napredovanje in še bolj temeljito osredotočenje na ligo NLB, kjer bo pot do finalnega turnirja veliko težja, kot je kazalo pred začetkom. Še posebej, če prisluhnemo opozorilom o zamujanju plač košarkarjem, še preden se je sezona zares začela. Po črnem scenariju se lahko celo primeri, da bodo »predolge« celo enoletne pogodbe s ključnimi člani moštva.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela
