Previsoki cilji? Ne popuščam!

Varšava - »Komaj čakamo, da se vse skupaj začne,« je pred današnjim prvim nastopom na 36. evropskem prvenstvu v košarki vzdihnil Jure Zdovc. Za njim je več kot poldrugi mesec skupnih priprav in 13 ogrevalnih tekem, med katerimi se je slovenska reprezentanca predstavila v odlični, a tudi sila skromni luči. Najslabšo igro je prikazala prav proti današnjemu prvemu tekmecu Veliki Britaniji, kar povečuje občutek nestrpnosti. Želja po revanši je neizmerna.

Zadnji tedni so nas navadili, da vas moramo najprej vprašati po zdravju košarkarjev. Kako je z njimi?

Če seveda izvzamemo Matjaža Smodiša, nimamo večjih preglavic. Le nekaj košarkarjev čuti rahle težave s hrbtom. Mogoče zaradi stalnega menjavanja hotelov in postelj.

Vse seveda najbolj zanima, kakšno je stanje Matjaža Smodiša.

Matjaž je v soboto opravil polovico treninga v vadbenih okoliščinah 2:1 in 3:2. Videli bomo, kako se bo odzvalo njegovo telo. Če ne bo novih zapletov, gledam na njegov primer optimistično. Super bo, če bo lahko igral na EP, ne delam si pa nikakršnih utvar.

Bo proti Veliki Britaniji igral vsaj kakšno minuto?

Ne, nikakršnih možnosti ni.

Kdaj po najbolj optimističnem scenariju računate nanj?

Smodiš je vodja tega moštva, toda videti moramo, v kakšni vlogi ga bomo videli. Sam bo povedal, ali je pripravljen ali ne. Že pred prihodom smo razmišljali, da bi ga lahko uporabili v drugem delu tekmovanja, če se seveda tja uvrstimo.

Zadnji pogojnik ravno ne izžareva optimizma. Je morda po vseh težavah napočil trenutek za spremembo ciljev slovenske reprezentance, ki naj bi letos segali do kolajne?

Ne, nikakor ne. Pri tem ne popuščam. Ta cilj moramo imeti v glavi in se z mislimi nanj boriti na vsaki tekmi. Beno Udrih je bil zagotovo eden tistih, ki bi lahko nadgradil to reprezentanco, toda na žalost ga ni z nami. So pa tukaj drugi fantje, ki bodo zato dobili večjo priložnost. Jaz jim stoodstotno zaupam. Uvrstiti se moramo v polfinale, ko bomo tam, bo samodejno cilj kolajna.

Ob takšnem načrtu je zmaga nad Veliko Britanijo domala nujna. Kako ste se pripravili nanjo?

Veliko Britanijo krasi raznovrsten taktični razpon, zato imamo kar precej dela pri analizi njene igre. Preučili smo vse njene pripravljalne tekme, tako da presenečenj ne bi smelo biti.

V Sevilli so vas Otočani namučili s 40 minutami conske obrambe, ki jim je prinesla uspeh. Pričakujete reprizo?

To bomo videli šele na tekmi, vendar smo se pripravili tudi na takšen scenarij. Prva naloga, ki nas čaka, je dobiti skok. Britanci so visoki, uspešno polnijo raketo in gredo na skok s tremi, štirimi košarkarji.

Zadnje pripravljalne tekme so potrdile, da je napadanje conske obrambe v glavnem vprašanje individualne strelske forme. Proti Grčiji in Nemčiji ni bila več takšen tabu, kakršna je bila proti Veliki Britaniji in Bolgariji.

Težko je igrati proti moštvom, ki se 40 minut branijo z 'bunkerjem'. Vedno pravim, da proti conski obrambi odloča kakovost posameznikov in da znaš razbrati njene značilnosti. Drugi dejavnik je skok, saj moraš po moji filozofiji cono napadati s centri in ne z metom z večje razdalje, ki je dvorezen meč. Formula je torej skok, obramba in čim več »lahkih« košev. Potem bo bistveno lažje igrati.

V pripravljalnih tekmah nikoli niste imeli težav, če je moštvo prevladovalo pri skoku.

Nekaj podobnega govorim fantom od prvega skupnega dneva. Moja trenerska izkušnja je, da dobljeni skok sicer še ni stoodstotno jamstvo za uspeh, vendar je ogromna prednost. Izgubili smo ga proti Bolgariji in na zadnji tekmi z Nemčijo, a še vedno prišli do zmage, toda proti reprezentancam iz višjega razreda to verjetno ne bi zadoščalo. Proti Grčiji smo se prepričali, koliko je lažje igrati, če prevladuješ v tej prvini. Menim, da se premalo zunanjih košarkarjev vključuje v skok, a vendarle moram pohvaliti Boštjana Nachbarja. Upam, da bo tako tudi na EP. Ta segment je namreč povezan z željo in agresivnostjo, kajti če petkrat odločno stečeš pod obroč in skočiš, ti bo verjetno dvakrat uspelo.

Bo svojo vlogo opravil tudi ritem treh tekem v treh dneh v prvem krogu EP?

Spoznali smo ga na turnirju v Španiji in je kar trd oreh. Prvi trenerski stik s takšnim tekmovanjem sem imel na letošnjem pokalu Spar, ki je sicer nižja raven kot EP, ampak že takrat sem se prepričal, kako težko je predvideti, kaj se bo dogajalo, zlasti glede poškodb. Sem pa prepričan, da bodo naši košarkarji v vseh treh tekmah dali svoj maksimum.

Ste prihranili kakšnega aduta v rokavu za težke trenutke?

Zagotovo imamo pripravljenih nekaj kart, ki jih še nismo pokazali. Toda vse to bo imelo učinek le, če bodo košarkarji stoodstotni in pravi. Več ali manj pa bomo že na prvi tekmi pokazali ves repertoar, saj je zmaga nad Veliko Britanijo nujna.

Bi si želeli »dvigniti« kakšnega košarkarja?

Matjaž Smodiša ... Menim, da je na zadnjih tekmah večina košarkarjev imela svoje dobre trenutke, tako da se na hitro ne spomnim nikogar, ki bi bil v kritičnem stanju.

Nekaj časa je prevladoval vtis, da slovenski voz vlečejo Erazem Lorbek in košarkarji, ki naj ne bi bili glavni v reprezentanci. Jaka Lakovič, Boštjan Nachbar, Primož Brezec in še kdo so potrebovali več časa.

Erazem je med Smodiševo odsotnostjo igral več na položaju krilnega centra v paru z Brezcem. Nasploh pa je od košarkarjeve predstave odvisno, koliko časa bo preživel na igrišču. Če pozitivno vpliva na rezultat, ga ne boš potegnil na klop. Košarkar te mora prisiliti, da ostaja na igrišču. Nisem trener, ki bi gledal na uro in menjaval košarkarje. Večje število kakovostnih košarkarjev je vsekakor lahko prednost, toda le, če med njimi ni ljubosumja.

Kdaj bo Slovenija igrala najbolje na EP?

Reprezentance, ki na prvenstvu delujejo, kot da še vedno napredujejo, imajo zagotovo več možnosti za uspeh. Imeti morajo le nekaj sreče, da s slabšo igro prebrodijo uvodni krog tekmovanja in postopoma dvigujejo svojo igro. Kajti skoraj nemogoče je, da igraš že na začetku vrhunsko ter ohranjaš raven dva tedna in na devetih tekmah. Zato je pomembno, da te morebitni poraz ne vrže s tira, temveč te dodatno okrepi.

Kako daleč je forma Slovenije?

V mesecu in pol ne moreš uigrati moštva, to je jasno. Niti ga kot trener ne moreš začutiti. Zato ga moraš usklajevati še med prvenstvom ter odkrivati določene slabosti ali vrline.

Koliko energije in živcev so vam pobrale priprave?

Priznam, da sem zasičen s pompom okoli reprezentance, ki so ga ustvarili mediji in tudi naša zveza zaradi marketinških potreb. Prijateljske tekme, ki ne pomenijo nič, so začele vplivati na ozračje v reprezentanci in to ni dobro.