Tiskane izdaje
Brežiški atlet je že imel težave z mišico, a doslej ni bilo tako hudo, saj se mu ni natrgala. Za tokratno poškodbo bo zato potreben daljši počitek z zahtevnejšo terapijo, a brežiški atlet vseeno računa, da bo čez mesec dni nared in bo lahko začel znova.
Bo vaš spomin na prve priprave v Afriki zato grenak?
Ne, saj je bilo do zadnjega dne odlično. Zdaj razumem, zakaj atleti z vsega sveta drvijo v Potchefstroom. Majhno, sicer univerzitetno mesto kakšni dve uri vožnje z avtom od Johannesburga ponuja namreč vse. Štadion je vrhunsko opremljen z vsem potrebnim od stez, metališč do utežarne, zraven pa še podnebje, da lahko delaš na prostem.
Vas poškodba skrbi?
Pravzaprav ne. Do nje je prišlo zaradi trenutne preobremenitve. Metalci pri šprintih nikoli ne gremo do konca, jaz pa sem ga opravil po šprintersko in je počilo. Poškodba je sicer neprijetna in boleča, a je rešljiva. Ve se, kaj je potrebno narediti, da se težave odpravijo, in to bom opravil. Najprej mi bo dr. Stok pomagal z injekcijami, potem bo glavno besedo prevzel maser Kalid Nasif. Paziti moramo le, da se bo mišica lepo zarastla in ostala prožna. Vmes bom seveda »migal«, malo obremenitve namreč po moje mora biti.
Pred dobrimi štirimi leti ste se zaradi težav s hrbtom morali umakniti za 18 mesecev. Zalomilo se vam je minulo zimo, ko niste sestavili zimskih priprav, lani je pred Pekingom visel na nitki vaš nastop na olimpijskih igrah, zdaj ste si natrgali stegensko mišico. Se vam ne zdi seznam poškodb predolg?
V vrhunskem športu ves čas hodiš po meji, zato moraš sprejeti dejstvo, da so poškodbe sestavni del življenja. Vsak premik navzgor je tvegan, a če hočeš ostati med najboljšimi, moraš na to računati. Zdajšnja natrganost mišice je povsem atletska poškodba, zato sem po eni strani miren. Po drugi stiskam pesti, da težave ne bodo prepogoste. Potem bi me res lahko ovirale.
Kako pa je zdaj s kolenom, ki vam je grenil minulo sezono?
Malo ga čutim, vendar ni tako boleče, da bi se moral odzvati in vklopiti alarm. Moram pa biti ves čas pozoren. Problem je v kolenskih vezeh, ki ne dohajajo moči mišic.
Bo okrevanje spremenilo vaše načrte v sezoni?
Če bo trajalo mesec dni, ne bo hujšega. Imam srečo, da smo v poolimpijskem letu, ko vselej znižamo intenzivnost treninga, da se lahko telo obnovi. Zato je bil že prej namesto dveh začrtan le en ciklus priprav. Za želeno formo potrebujem udarnih 11 tednov, s katerimi lahko dosežem zame normalno raven pripravljenosti za mete prek 80 metrov. Do avgusta, ko bo v Berlinu svetovno prvenstvo, bom imel torej dovolj časa. O rekordu verjetno ne bom mogel razmišljati, ponovitev izidov pa bi se morala iziti.
Medtem ko ste se znojili na pripravah, je minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič predstavil javnosti predlog za vrhunske športnike po končani karieri. Rente ni omenjal. Ste seznanjeni s ponudbo?
Povsem natančno ne, ker sem se komaj vrnil in najprej pohitel k zdravniku. Lahko pa zatrdim, da sem zadovoljen, ker se končno nekaj dogaja. Kolikor vem, naj bi šli predlogi v dve smeri, in sicer k zaposlitvi v stroki in izobraževanju. Izhodišče je dobro, zdaj moramo športniki in funkcionarji stakniti glave skupaj, oblikovati skupino, ki bo dorekla podrobnosti, in družno sestaviti dober predlog, ki bo zadovoljil vse.
Iz sredine izdaje Dela.
