Tiskane izdaje
Ljubljana - Prvo dejanje klubske nogometne sezone, dvoboj superpokala med državnimi prvaki Domžalami in pokalnim šampionom Interblockom, ki si je zmago priigral šele po osmi seriji strelov z bele točke (7:6, 0:0, 0:0), je milo rečeno razočaralo. Kljub pompoznim napovedim, ki s(m)o jih množično objavljali tudi mediji, je tekma dveh najmočnejših moštev v Sloveniji ponudila bistveno premalo.
Dobrih dva tisoč privržencev na domžalskem štadionu in nekaj deset tisoč ob televizijskih zaslonih kajpak ni bilo mogoče zavesti. Od klasičnih lastnosti, ki tekme delajo gledljive, dinamične, spektakularne in kakovostne, je dvoboj tokrat ponudil le rezultatsko dramatičnost in profesionalen pristop nogometašev. Zato si ni bilo mogoče zatiskati oči pred ugotovitvijo, da 120 minut izenačenega boja k promociji slovenskega klubskega nogometa ni prispevalo veliko. To je bila le promocija z napako!
Interblock, kot vnovični veliki »šahovski« zmagovalec, je vitrino dopolnil še z drugo lovoriko, kar je gotovo osrečilo njegovega lastnika Joca Pečečnika in »njegove lovce na premije«, toda navijači in odjemalci užitkov, na katerih bi ambiciozni milijonar rad ustvarjal še nogometno zgodbo o uspehu, so ostali močno prikrajšani. Generalko pred evropskimi urami resnice namreč velja ocenjevati v skladu z vložki in ambicijami. Pogled iz tega zornega kota v vlogo zadovoljnejših postavlja Domžalčane, ki so tudi po odhodu Slaviše Stojanoviča ohranili večji del svojih dotedanjih odlik, medtem ko so Ljubljančani ostali pri preračunljivosti iz minule sezone. A slej ko prej se bodo morali soočiti z zahtevami, ki pritičejo njihovi trenutno vodilni vlogi na slovenski sceni, kjer bi najbogatejše, najambicioznejše in najboljše moštvo moralo narekovati sodobne trende, širšemu občinstvu dobro znane z nedavno končanega evropskega prvenstva.
Več v tiskani izdaji.
