Prvenstvo zvezd in zdrah

Košarka in nogomet sta v zadnjih dneh povsem obnorela slovenski športni živelj, a ko se bo evforija okoli Zdovčeve in Kekove čete ohladila in bo čas za vsakdanje ligaške preizkušnje, jima bo rokomet »vrnil udarec«.

Objavljeno
10. september 2009 21.48
Miha Hočevar, novinar športne redakcije Dela
Miha Hočevar
Miha Hočevar
Košarka in nogomet sta v zadnjih dneh povsem obnorela slovenski športni živelj, a ko se bo evforija okoli Zdovčeve in Kekove čete ohladila in bo čas za vsakdanje ligaške preizkušnje, jima bo rokomet »vrnil udarec«. Novo državno prvenstvo bo takšno, kakršnega v 18 letih samostojnosti še ni bilo. MIK 1. liga je izenačenosti in napetosti minulih let dodala še zvezdniška imena. V povprečje slovenskega drugega razreda in tujcev vprašljive kakovosti potopljeni Edvard Kokšarov ni več osamljen. V Celju ima spet ob sebi Uroša Zormana, Aleša Pajoviča in Renata Vugrinca, ki bodo poskrbeli za to, da se porazna minula sezona »pivovarjev« ne bo ponovila. A na poti nazaj na vrh jih tekmeci ne bodo pričakali z rdečo preprogo kot v starih časih - obeta se jim troboj titanov. Z Gorenjem, ki je bliskovito igro, s katero je spomladi osvojil naslov prvaka in se prebil v finale pokala EHF, še nadgradil ter oplemenitil s prihodom Jureta Natka in Mihe Žvižeja, ter s Cimosom, ki je v Juretu Dobelšku in Davidu Špilerju dobil dva maščevalno nastrojena reprezentanta, v Balaszu Laluski in Barni Puticsu pa obilico madžarskih centimetrov in kilogramov.

Le v rokometu je recesija, ki je sicer na rob preživetja pripeljala kopico manjših klubov, domov prignala najboljše »izgubljene sinove«. Prvič po šampionskem letu 2004, ko so bili Celjani evropski prvaki, Slovenci pa podprvaki stare celine, je preobrnila tok odlivanja domače kakovosti. Te pa, da rokometna »idila« ne bi bila popolna, vendarle manjka drugje. Če že ne kakovosti, gotovo nekaj drugih pozitivnih lastnosti - odzivnosti, učinkovitosti, iskrenosti in transparentnosti. Prvih dveh primanjkuje vodstvu združenja prvoligašev, ki se v zadnjih tednih ni proslavilo. Nazadnje pri organizaciji superpokala, ki je po obetavnih uvodnih izvedbah letos izzvenel kot vaška prireditev. Največji greh pa je bil ta, da je brez načrta B spremljalo agonijo Rudarja, čeprav je bilo že nekaj mesecev bolj ali manj jasno, da Trboveljčani ne bodo prenesli finančnega bremena še ene sezone v 1. ligi. Ta bo imela četrto sezono zapored 11 namesto 12 članov. Prvič bo okrnjena že začela sezono, katere današnji štart je bil pod vprašajem do včeraj. Dokler ni po mizi udaril predsednik RZS Franjo Bobinac ter okaral sprta »otroka« - ZROPS in sodniško organizacijo, ki ji je mogoče pripisati pomanjkanje pri drugem dvojcu »vrlin«.

Potem ko so si delilci pravice v letu zategovanja pasov izpogajali enake finančne pogoje kot lani, si je krčevito prizadevanje za nadzor pri razporejanju sodnikov mogoče razlagati le kot bitko za vpliv, ki jim ne pripada, a so ga imeli v letih, ko rokomet ni slovel po čistosti. Bobinac gordijskega vozla ni povsem presekal, »premirje« velja do 2. kola, v 3. bi že morala obveljati trajna »mirovna pogodba«. Če do nje ne bo prišlo kmalu, dolgoročno temu prvenstvu ne bo ostalo dosti več kot zdrahe, s katerimi zvezdniki ne bodo živeli prav dolgo. Pa še konec recesije bo katerega gotovo popeljal nazaj - v svet.