Različni aduti za drugačen razplet?

Na Galjevici upajo, da bo zgodba v četrtfinalu obratna od tiste v finalu izpred treh let, ko je Slagelse obakrat premagal četo Toneta Tislja. Prva tekma Krimovk proti Dankam bo v nedeljo na severu Evrope, povratna šest dni pozneje v Tivoliju.

Objavljeno
14. marec 2007 08.30
Ljubljana – Leta 2004 je Krim Mercator stavil na obrambo, Slagelse na napad. Zdaj je zgodba obratna. Slovenke so v ligi prvakinj najučinkovitejše, Danke so v domačem DP prejele najmanj golov. Na Galjevici upajo, da bo tudi zgodba v četrtfinalu obratna od tiste v finalu izpred treh let, ko je Slagelse obakrat premagal četo Toneta Tislja. Prva tekma bo v nedeljo na severu Evrope, povratna šest dni pozneje v Tivoliju.

Tokrat srečanje ne bo v Brøndbyhallenu v 90 km oddaljenem Københavnu, temveč v Camilla Andresen Areni, ki sprejme 2000 gledalcev. »Hrup s tribun bo manjši, res pa je, da se bodo tekmice počutile bolj domače,« je prednost in slabost spremembe prizorišča nakazal trener Robert Beguš, ki ga veseli, da bodo njegove igralke imele podporo 120 slovenskih navijačev.

Slovenske prvakinje, ki so po porazu v Aalborgu nanizale pet zmag, so tri tedne premora izkoristile za regeneracijo in taktično pripravo. Pet dni so preživele v Poreču, kjer so zacelile vse poškodbe. »Na Hrvaškem smo imeli izvrstne pogoje, nato smo se posvetili preučevanju tekmic. Mislim, da še nikdar nismo imeli na voljo toliko posnetkov,« je Danke pod mikroskop vzel 37-letni Beguš, ki se za razliko od predhodnika lahko pohvali z zmago proti Slagelseju. Jeseni leta 2003 ga je v Farumu kot začasni prvi trener premagal v finalu superpokala.

Danke imajo po njegovih informacijah kakovostno prvo sedmerko, a imajo na razpolago manj kakovostnih igralk kot Krim. Igra varovank legendarne Anje Andersen sloni na bombarderki Bojani Popović, eni izmed šestih Srbkinj, ter nekdanji Krimovi vratarki Cecilie Leganger: »V zadnjih treh letih so bile dvakrat evropske prvakinje, doma so še brez poraza. V ligi prvakinj so imele nekaj težav, a zdaj to ne pomeni nič. Komaj čakam, da se dvoboj začne in verjamem v naš uspeh.«

Iz tiskanega Dela.