Rdeča mi je všeč, ker je topla

Videti je bilo kot kakšna zaroka iz starih časov, ko sta družinska očeta izbrala dobro partijo, se dogovorila za doto, mladenič in mladenka pa sta se sramežljivo pogledovala, skušala ugajati eden drugemu in se hkrati sama pri sebi prepričevala, da bo čas že še razvnel srce. Tako je skušal Kimi Räikkönen, naslednik Michaela Schumacherja pri Ferrariju, šarmirati italijanske medije na tradicionalnem predsezonskem srečanju v Madonni di Campiglio s pozdravom v italijanskem jeziku (»Buongiorno a tutti!«) in z zagotovilom, da se bo kaj več hitro naučil, medtem ko na drugi strani časniki že nekaj dni pišejo komentarje o tem, kako bodo pomembni le rezultati, njegovo zasebno življenje pa je njegova stvar.

Italijani imajo kot goreči katoliki zelo visoka moralna merila, a so tedaj, ko gre za slavne ljudi, hitro pripravljeni pogledati skozi prste. Ko so pred časom našli Johna Elkana, vnuka Giannija Agnellija, nezavestnega zaradi prevelikega odmerka mamil, se nihče ni zgražal, temveč so trepetali za njegovo življenje in ga z najboljšimi željami pospremili na zdravljenje, podobnih primerov pa bi brez težav našteli še več. Zato bi si mediji najbrž lahko tovrstno »pripravljanje terena« tudi prihranili, so pa menda pri Ferrariju kljub temu vztrajali pri klavzuli pogodbe, češ da si 27-letni Finec svojih alkoholno-veseljaških eskapad ne bo smel več privoščiti v javnosti, temveč kvečjemu za skrbno zaprtimi vrati in v zaprtih družbah.

Kimi Räikkönen je hitro opazil, da je novo okolje bolj spravljivo, četudi bolj čustveno, kot je bilo poprej angleško. To je tik pred začetkom nove službe, ki mu je začela teči s prvim januarjem, tudi zaupal finskemu večerniku Ilta Sanomat. »Navdušen sem in poln optimizma, čeprav še nisem sedel v dirkalnik. Seveda sem Maranello že večkrat obiskal in takoj opazil, da je vzdušje precej bolj sproščeno od tistega v Wokingu na sedežu McLarna in da jih najrazličnejše govorice sploh ne zanimajo. Ron Dennis je bil naravnost obseden s tem, da je vse niti držal v svojih rokah, medtem ko skuša Jean Todt urejevati stvari v sodelovanju s svojimi sodelavci na najboljši možen način. Veliko je preživel v svetu relija, kjer se je naučil ceniti finske dirkače tudi zunaj avtomobilov,« je povedal.

Več preberite v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela...