Renaultu dve leti pogojne kazni

Najvišji organ FIA je po zaslišanju vpletenih v afero na lanski dirki za VN Singapurja v formuli 1 moštvu Renault izrekel dveletno pogojno kazen. Max Mosley je zatrdil, da bo Renault ostal v formuli 1, saj v moštvu naj ne bi vedeli za afero.

Objavljeno
21. september 2009 12.03
P. Z./M. H.
P. Z./M. H.
Pariz - Renault je priznal, da je na lanski prvi nočni dirki v Singapurju naročil tedanjemu vozniku Nelsonu Piquetu mlajšemu, naj se v 14. krogu zaleti v zaščitno ogrado, s čimer je omogočil kasnejšo zmago moštvenemu kolegu Fernandu Alonsu. Ta je bil namreč v tistem trenutku edini, ki je že opravil postanek v boksih in dolil gorivo. Po vožnji varnostnega avtomobila, ki ga je z namerno nesrečo priklical Piquet, so vsi drugi tekmovalci morali v bokse, dvakratni svetovni prvak iz Španije pa ne in je ostal na stezi do cilja.

Že prej je šef Renaulta Flavio Briatore zaradi ene najhujših afer v formuli 1 odstopil. Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) pa mu je zdaj izrekla dosmrtno prepoved opravljanja vseh funkcij v formuli 1. Vodja inženirjev Pat Symonds je prav tako skupaj z Briatorejem odstopil, vendar mu je FIA ponudila imuniteto v zameno za razkritje vseh podrobnosti afere, ki je Renaultu grozila s takojšnjo izključitvijo iz formule 1 in ogromno denarno kaznijo. Symonds se bo tako v formulo 1 lahko vrnil po petih letih kazni.

Pogojna kazen se bo iztekla po koncu sezone 2011. "Renault ni kršil samo mednarodnega športnega kodeksa in pravil formule 1 ter s tem škodil kredibilnosti tega športa, temveč tudi ogrozil življenja gledalcev, funkcionarjev in tekmovalcev, nenazadnje še najbolj svojemu vozniku Piquetu," je v sporočilu za javnost med drugim navedla FIA.

FIA je Alonsa oprala vse krivde, že prej pa je pomilostila Piqueta, ki je v bistvu afero tudi sprožil, potem ko ga je odpustil Briatore. Brazilčevo maščevanje Italijanu je bilo popolno. Predsednik FIA Max Mosley je že povedal, da bo Renault ostal v formuli 1, toda predsednik moštva Bernard Rey tega ni želel komentirati. "Renault vztraja pri tem, da moštvo ne nosi nobene moralne odgovornosti za to, kar se je zgodilo, saj za afero niso vedeli. Glede na okoliščine zato ne bi bilo prav, da Renaultu takoj izrečemo kazen," je povedal Mosley.

"Vse to me žalosti, saj je bil Briatore v formuli 1 več kot 20 let. Ni lepo videti, da se bogata kariera konča na tak način, toda žal nam ni preostalo nič drugega kot da mu namenimo najhujšo možno kazen. Mislim, da je naša odločitev pravilna in da je krivda padla na pravega človeka," je povedal prvi mož FIA. "Njegov največji problem je bil, da je vse skupaj zanikal in pri tem vztrajal tudi, ko je že bilo jasno, da je vpleten."

Kazen je mila, saj je Renaultu grozila izključitev iz formule 1. Toda potem, ko je ta drag šport zapustila Honda, umik pa je napovedal tudi BMW, FIA očitno ni želela izgubiti še enega velikana avtomobilske industrije. Za podobno kazen se je na začetku sezone odločila tudi v primeru McLarna, ki je lagal komisarjem dirke.

Flavio Briatore - mož, ki nič ni znal, a je dosegel vse (iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela)

»Zac! Padli sta še dve glavi in svet formule ena je vse bolj podoben Franciji v letih 1793 in 1794, v obdobju terorja. Tedaj sta na Place de la Concorde vladali giljotina in Pierre Robespierre, zdaj sta tu FIA in Max Mosley, ampak rezultati so enaki,« tako dramatično so v Gazzetti dello Sport opisali padec Flavia Briatoreja, šefa Renaultove ekipe, ki je po pisanju časopisa z najvišjo naklado v Italiji le žrtev maščevalnega Mosleyja. Ta naj bi pred neizogibnim slovesom od svojega prestola prihodnji mesec želel le še poravnati račune s tistimi, ki so mu na čelu združenja moštev F1 (FOTA) najbolj grenili življenje. A le malokdo je »kupil« zgodbo rožnatega časnika o tem, da je Briatore tako kot Ron Dennis, oba sta morala oditi zaradi razkritji o goljufijah na dirkah, le žrtev maščevalnega Angleža. F1 z Briatorejem resda izgublja eno svojih najbolj barvitih, a tudi najbolj spornih osebnosti.

»V Keniji gradi šole in bolnišnice, pomaga družinam padlih italijanskih vojakov in brez obešanja na veliki zvon tudi drugim, ki potrebujejo pomoč,« so v »odi« Briatoreju še zapisali v Gazzetti, medtem ko so bili drugi precej bolj kritični. Karizmatičnega šefa Renaulta so se še posebej lotili Angleži, ki so njegov ukaz Nelsonu Piquetu mlajšemu, naj se zaleti v betonsko ogrado, zato da bo njegov moštveni kolega Fernando Alonso slavil zmago na dirki v Singapurju, označili za eno največjih goljufij v zgodovini športa. Šla naj bi ob bok sistematičnemu dopingiranju v nekdanji NDR, prevaram kanadskega šprinterja Bena Johnsona, »božji roki« Diega Maradone, napadu na ameriško umetnostno drsalko Nancy Kerrigan v režiji njene tekmice Tonye Harding ...

Na Otoku so se najbolj zgražali zaradi tega, ker je Briatore za nekaj točk v skupnem seštevku SP ogrozil življenja Piqueta in drugih voznikov, pa tudi vseh, ki so dirko spremljali ob dirkališču. Nad tem, da je 59-letni poslovnež zmožen storiti domala vse za denar in slavo, pa se niso čudili v tistem delu italijanskega tiska, ki ni posebej olepševal njegove življenjske zgodbe. Ta se je začela v Cuneu, v njegovem rodnem Piemontu, kjer so mu že v mladih letih nadeli vzdevek »Tribüla«, ki v sebi združuje, kar nekaj karakternih oznak: premetenec, povzpetnež, komolčar. Briatore v svojem vzponu, ki ga je z diplomo geometra v žepu začel kot učitelj smučanja ter plejboj in žigolo v klubu za lokalne petičneže ter njihove žene, ni izbiral sredstev. Iz zavarovalniškega agenta se je čez noč prelevil v sodelavca Attilia Dutta, gradbenika iz Cunea, ki so mu marca 1979 nastavili bombo v avtomobil. Storilca nikoli niso našli, Briatore pa je poniknil in se čez nekaj časa pojavil v Milanu kot borzni posrednik in svetovalec pri aeronavtičnem podjetju Caproni Aeroplani, ki je kmalu po njegovem prihodu propadlo, delavci so ostali na cesti, upniki pa so se pod nosom obrisali za dolgove v višini 14 milijard lir.

Po amnestiji začetek vzpona


Kmalu za tem je sodišče v Bergamu Briatoreja obtožilo na leto in pol zaporne kazni, sodišče v Milanu pa na tri leta. Pa ne zaradi bankrota, temveč dejavnosti, ki se ji je posvetil za tem. Bil je del združbe, ki je v italijanski visoki družbi prirejala kvartopirska srečanja, v katerih je nekatere od najbolj bogatih in slavnih Italijanov z goljufijami oškodovala za več milijonov sedanjih evrov. Briatore pa ni presedel niti enega dne v zaporu. Pobegnil je na Deviške otoke, na Apeninski polotok pa se je vrnil, potem ko je od oblasti prejel amnestijo. Nato se je začel njegov pravi vzpon, Romano Luzi, učitelj tenisa premiera Silvia Berlusconija, ga je predstavil Lucianu Benettonu. Lastnik ene najbolj znanih tekstilnih blagovnih znak v Evropi ga je vzel pod svoje okrilje ter mu zaupal širitev svojih proizvodov na ameriški trg. Briatore, ki je imel že pred tem domnevne povezave z italijansko mafijo v New Yorku, je bil tako uspešen, da mu je družina Benetton leta 1989 zaupala vodenje svoje ekipe v formuli ena. Vanjo je prišel brez izkušenj in znanja o dirkanju, a s filozofijo, ki je bila po godu šefu najhitrejšega cirkusa na svetu Bernieja Ecclestona - formula ena ni šport, temveč šov in velik posel. Drugi šefi moštev so ga gledali postrani, ker se je večina do vodilnih položajev prebijala z garanjem v mehaničnih delavnicah, on pa je unovčil svoj največji dar - znal se je obkrožiti s pravimi ljudmi. Na prvem mestu je bil to Michael Schumacher, ki ga je po začetku sezone 1991 »izmaknil« Eddieju Jordanu, nato pa leta 1994 in 1995 slavil naslov svetovnega prvaka. Enako oko za nadarjene dirkače je Briatore pokazal v tem desetletju, ko je v lovu za mladim Fernandom Alonsom prehitel Rona Dennisa in s Špancem slavil še dve kroni najboljšega v elitnem avtomobilističnem športu.

To so bila njegova zlata leta, v katerih si je zgradil milijonski imperij - »težak« naj bi bil okoli 450 milijonov evrov -, osvajal manekenke (Naomi Campbell ga je odslovila, potem ko ji je primazal klofuto, Heidi Klum, s katero ima otroka, pa ga je zapustila zaradi afere z 19-letnico), kupoval nogometne klube (skupaj z Ecclestonom sta lastnika angleškega drugoligaša Queens Park Rangers) in zmagoval. Zaustavil ga je rak na levi ledvici leta 2006, a le začasno. Vrnil se je na stara pota, po katerih bi še lep čas nadaljeval, če ga ne bi »izdal« poparjeni Piquet, eden v vrsti voznikov, ki jih je Briatore »pohodil«, saj se je tistih, ki niso izpolnili njegovih pričakovanj, hitro odkrižal, pred leti tudi ta čas vodilnega v SP Jensona Buttona.

Kaj bo zdaj z Briatorejem, za katerega se je pred časom govorilo, da bo od Ecclestona prevzel krmilo F1? Kot kaže, je zrel za vstop v visoko italijansko politiko, ki ji vlada njegov dobri prijatelj in somišljenik Berlusconi. Premierjeva desna roka pri nogometnem velikanu Milanu Adriano Galliani je že zastavil dobro besedo za svojega kolega: »Verjamem, da ni storil nič slabega. Njegov umik pa je plemenit, saj je z njim rešil svojo ekipo in veliko delovnih mest ...«