Štiridesetletni vojaški pilot Rašid Ulah Baig in kopilot Kalid Amir sta z najzahtevnejšim reševanjem v Himalaji doslej postala nacionalna heroja. Pravzaprav svetovna junaka, saj danes o njunem podvigu govori vsa svetovna javnost. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Islamabadu se je namreč kar trlo novinarjev, domačih in tujih dopisnikov, vse pa sta zanimali obe plati – kako se je slovenski alpinist Tomaž Humar ujel v ledeno past in kaj je doživljal med reševanjem ter kako na svojo najzahtevnejšo misijo doslej gledata pilota. Člane odprave in pilota je včeraj sprejel tudi zunanji minister Kuršid Mahmud Kasuri.
Tomaž Humar je ministru v zahvalo izročil cepin in mu pokazal, kako se uporablja za lovljenje helikopterja. Ležeč na trebuhu, na metrski polici, ki mu ni dala prave opore, je namreč, z lednim vijakom vpet v svojo snežno »trugo«, večkrat zamahnil s cepinom, da bi ujel 12-metrsko vrv, na kateri je bila 15-kilogramska utež. Pilota sta razložila, da je dovoljena dolžina vrvi osem metrov, daljše pa si niso smeli privoščiti zaradi varnosti. Že tako so prekršili mejo višine letenja – za kar 700 metrov. Deset minut sta pilota lebdela nad slovenskim alpinistom, osem metrov nad njim in le dva metra od stene, zaradi česar je propeler dobesedno mlel led in sneg. Humar je zaradi tega skoraj ostal brez zraka, tudi videl ni, zato je vrv lovil bolj na slepo, imel pa je na srečo pripravljeni dve vponki, a sta zamrznili. Lizal ju je, nato pa z zobmi na silo odprl in zataknil za vrv. Zaradi utrujenosti je pozabil odpeti tanek prusik, s katerim je bil pritrjen v luknjo, in dvignil palec. Helikopter se je dvignil in le zaradi Humarjevega predvidevanja dogodkov se je vse srečno končalo. Med tuhtanjem, kaj vse se lahko pripeti, je računal na to možnost. Zato je izbral tanek prusik, vpeti pa se je moral, saj je prejšnji dan padel in omedlel, zato je prusik speljal skozi ledeni mostiček – ta se je najprej odlomil in prusik je pritisnil na ledni vijak s tolikšno silo, da ga je strgal.
Pilota sta povedala, da sta čutila le neki čuden pritisk in videla Humarja, ki ga je katapultiralo skoraj do helikopterja. Vse to je trojica pripovedovala zunanjemu ministru, ki so ga zanimale vse podrobnosti. Predsednik planinske zveze Pakistana pa mu je namignil, da bi potrebovali gorsko reševalno službo in v tovrstnih primerih veliko krajši odzivni čas za helikoptersko reševanje. Minister je obljubil, da se bodo v prihodnje potrudili za to.
Pilot Rašid je poveljnik vojaške enote Chumik Saviours, leti že 12 let in je inštruktor letalstva, podrejenih ima 30 pilotov. Preletel je že 3800 ur, tudi na višini 7730 metrov, na gori je bil vključen v iskalno akcijo. A tokratno posredovanje je bilo po njegovem najtežja gorska reševalna akcija doslej – imel pa je že težjo izkušnjo v vojnih razmerah, a o tem ne bi govoril, je dejal. Kalid leti že 10 let in za njim je 3500 ur letenja, povedal je, da je srečen, ker je lahko rešil življenje mlademu alpinistu, še bolj pa je navdušen, ker so zanj molili ljudje vseh ver.
Pri ministru je Humar dejal:
»Doslej si nihče, tudi jaz ne, ni predstavljal, da je reševanje iz navpične Rupalske stene na tej višini mogoče. A vi v Pakistanu ste to dokazali. Zdaj ste vodilna država v stenskem reševanju.« Tako zahtevnega reševanja v Himalaji namreč v vsej zgodovini alpinizma še ni bilo. Kasuri se je s Humarjem strinjal, da je ta akcija zbližala državi, ki doslej nista imeli stikov, in tudi sam upa, da bo po srečanju ministrov v New Yorku prišel tudi v Slovenijo, kamor je povabljen.
Člani odprave se ne bodo vrnili v ponedeljek, kakor so predvidevali, ker bi se več pakistanskih državnih predstavnikov rado srečali z njimi. Dogovoriti se morajo še za stroške reševanja, ki je tudi promocija za Pakistan. Tomaž Humar je za najvišjo možno vsoto zavarovan pri zavarovalnici Elvia, še 6000 ameriških dolarjev depozita pa je položenega za helikoptersko reševanje.
Tiskane izdaje
