Reševanje položaja športnikov po karieri

Politika in vlade so doslej premalo postorile za reševanje položaja športnika po končani karieri, je priznal novi minister za šolstvo in šport Igor Lukšič ter predstavil prve rešitve, ki jih skupaj z OK Slovenije pripravlja država.

Objavljeno
22. januar 2009 17.42
Igor Lukšič, kandidat za ministra
Ju.A./STA
Ju.A./STA
Ljubljana - Politika in vlade so doslej premalo postorile za reševanje položaja športnika po končani karieri, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani priznal novi minister za šolstvo in šport Igor Lukšič ter predstavil prve rešitve, ki jih skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije pripravlja država.

Trenutne rešitve so precej drugačne od predloga zlatega olimpijca Primoža Kozmusa, ki je glavni akter, da so se zadeve končno začele premikati. Lukšič je v uvodu poudaril, da si želi, da bi športniki uspeli uskladiti šport in študij že v času aktivne športne kariere, za tiste, ki pa temu ne bodo kos, pa v skladu s predlogi OKS kot možno rešitev pripravljajo prehodno obdobje treh do petih let, ko naj bi vrhunski športniki prejemali posebne štipendije in v vmesnem času dokončali študij. Jasno je, da se vsi športniki ne bodo odločili za študij in slednjim naj bi država pomagala, da bi brezplačno prišli do izobrazbe, s katero bi v svojem športu ostali kot strokovni delavci oziroma trenerji. "Če bo treba, bomo šli tudi v spremembo zakona, a upam, da nam bo to uspelo doseči tudi z ustreznimi pravilniki," je še napovedal Lukšič.

Novi minister je prvi od ministrov za šport, ki je ugriznil v "kislo jabolko" in se odločil za urejanje statusa vrhunskih športnikov. Vsi predlogi so zaenkrat zato še v povojih. Manjkajo natančne analize, simulacije stroškov, opredelitev kriterijev, ki bi določali športnike s tovrstnimi pravicami, način financiranja. "Jasno je, da bo sredstva morala zagotoviti država. Ali bo za sklad skrbela fundacija ali kdo drug, je preuranjeno napovedovati. Eden glavnih problemov je tudi kriterij. Ali je to olimpijska medalja, ali so to tudi medalje na evropskih in svetovnih prvenstvih, ali so to tudi medalje v neolimpijskih športih in podobno, bo treba še opredeliti, a nekje bo treba potegniti črto," je dejal Lukšič in na dodatno vprašanje pristavil, da bi bile nove rešitve lahko ustrezno pripravljene do konca letošnjega leta: "Ali pa najkasneje v začetku prihodnjega."

Racionalizacija stroškov univerzijade

Lukšič je danes ob robu novinarske konference o urejanju statusa vrhunskih športnikov po končani karieri v Ljubljani napovedal racionalizacijo stroškov zimske univerzijade, ki jo bo leta 2013 gostil Maribor.

Po nekaterih informacijah naj bi celotna naložba v mariborsko univerzijado, del tekmovanj bo izveden tudi v Zrečah in v Rušah, znašala 230 milijonov evrov, po drugih pa okoli 252,6 milijona evrov, od tega 71,8 milijona za športno infrastrukturo in 158 milijonov za nastanitvene zmožnosti in drugo mestno infrastrukturo. Denar naj bi prišel iz evropskih in javnih sredstev (nacionalnih in lokalnih) ter tudi s strani zasebnega sektorja.