Alem Toskić je že skoraj pozabil, kako pade Gorenje

Celje – Veliko razočaranje na eni strani in še večje veselje na drugi je sledilo zadnjemu rokometnemu derbiju med Celjem PL in Gorenjem. Slednje si je pet kol pred koncem zagotovilo naslov prvaka, gostitelji so doživeli bridko spoznanje o kakovostnem zaostanku. Nocojšnja tekma ne bo tako usodna, a kljub temu zelo pomembna.

Zlatorog je 18. aprila za las zgrešil rekordni obisk na tekmah DP (3800), ampak večina ga je zapustila razočaranih, saj je Gorenje povozilo 17-kratne prvake (25:33) in tedanji direktor Stane Ostrelič je odprl penino. Njegov naslednik Tomaž Juršič si obeta ponovitev uspeha. »No, ja. Tedaj sem bil kot pomočnik trenerja v drugi vlogi, bolj koristen, kot bom tokrat. Če bom kaj bolj živčen? Niti ne, dobro prenašam stres. Vem pa, da bo težko. V dvorani bo veliko ljudi. Kljub temu smo favoriti in pričakujem zmago,« je samozavesten Juršič, ki poudarja pomen uspešne generalke pred sobotnim gostovanjem v ligi prvakov pri Metalurgu: »Makedoncem je uspel 'break' v Franciji in s tem so ogromno pridobili. Če bi zmagali še tam, bi bili praktično že na konju.«

Gotovo ni daleč od resnice, da so se Celjani že nalezli kompleksa Gorenja. Na prvenstveni tekmi so ga nazadnje premagali 13. maja 2011, od takrat doživeli pet porazov in vpisali eno zmago, pa še to lani poleti na revijalnem savinjsko-šaleškem turnirju. Nazadnje so gladko klonili na superpokalu v Sevnici, kjer so bili Velenjčani superiorni od prve minute.

Gorenje, ki še ni izgubilo tekme DP od konca sezone 2010/11, vodi s štirimi zmagami. Celje zaostaja za točko, ki jo je izgubilo – ali bolje rečeno osvojilo – v Kopru. Tekmeca se v boj podajata iz različnih izhodišč. Gorenje je v soboto razbilo St. Peterburg s 13 goli razlike in pokazalo rušilno moč. Celjani so se dobro držali v Veszpremu, pa na koncu padli za deset golov. Za nameček so ostali brez Luke Žvižeja. Šele danes bo imel magnetno resonanco, ki bo pokazala, kako huda je poškodba nesrečne ahilove tetive. Kot kaže, ni hujšega, a ga skoraj gotovo danes ne bo na igrišču, verjetno tudi ne v soboto, ko bo v Celju gostoval Atletico.

Gorenje tedaj čaka podobno težaven evropski izziv: gostovanje v vročem Skopju pri ekipi hrvaškega trenerja Lina Červarja ter Miladina Kozline in Renata Vugrinca. Trener Branko Tamše ima sladke skrbi pri izbiri igralcev, manjka mu samo Darko Cingesar. Njegov kolega Vladan Matić, ki samo zmajuje z glavo ob nakopičenih tegobah, pa bo pogrešal tudi kapetana Dejana Perića in Gregorja Potočnika, ki v tej sezoni ne bosta igrala pomembne vloge, če sploh. Odprtih rok je v ekipo sprejel Boruta Mačkovška, ki bo moral upravičiti sloves neusmiljenega strelca, če želi Celje ostati neporaženo. Rok Žuran še ni na lanski ravni, levičarja Žiga Mlakar in Nemanja Zelenović »prezelena« za 60 minut konstantne igre. Sebastian Skube in Mate Lekai pa bosta s svojim slogom igre težko sama kos granitni obrambi gostov.

Nazadnje je Celjane uničil trio Manojlović-Bezjak-Dolenec. Manojlovića je na začetku sezone dostojno nasledil Klemen Cehte. Marko Bezjak igra v življenjski formi, kar pa ne velja za Jureta Dolenca, ki se še išče. Zato bo za gostitelje ključnega pomena čim bolje zaustaviti Bezjaka. Obramba 5-1 bi lahko bila prava, a brez Žvižeja težko izvedljiva. Pri Celjanih bo poleg Skubeta edini igralec z izkušnjami Alem Toskić, rezerva rezerve kapetana. »Nimamo se kaj slepiti. Gorenje je favorit. To je dokazalo lani in kaže še naprej. Igra odlično. V bistvu niti ne vem več, kako izgleda zmaga proti njem,« se je po temenu popraskal srbski krožni napadalec, pa hitro našel nekaj argumentov, zakaj bi se niz lahko vendarle končal: »Igramo doma, kjer je vse mogoče. Računamo na pomoč navijačev. Tekmeca poznamo. Vrnil se je Mačkovšek, ki je izkusil dobro šolo. Verjamem v dobro tekmo naših vratarjev. Škoda za poraz v Veszpremu, smo pa tam uvideli, kako moramo igrati. Če ponovimo predstavo z začetka drugega polčasa …«