Babićevo romanje gre h koncu

Zagreb – Šok, razočaranje, jeza, žalost. Vse to se je prepletalo med številnimi športnimi zanesenjaki v naši južni soseščini dan po predstavi za 3. mesto, v kateri gre ponavadi za tolažilno nagrado dveh polfinalnih poražencev, tokrat pa je hrvaško-slovenski rokometni dvoboj ponudil izjemen adrenalin. Kot v časih nepozabnega prestiža Zagreba in Celja.

Hrvaški javnosti nikakor ne gre v račun, da so imeli izbranci selektorja Željka Babića dva dni zapored v pariški areni Bercy odprto pot k zmagi – najprej v polfinalu z Norveško, nato pa še v tekmi za bron proti Sloveniji –, pa na koncu obakrat igrišče zapustili sklonjenih glav. Še zlasti boleč je bil za njih ta sobotni večer, ko so zaradi nezbranosti, napak in nemoči proti prebujenim tekmecem zapravili prepričljivo vodstvo in na koncu ostalih praznih rok.

Strokovna komentatorja v televizijskem studiu, nekdanja reprezentanta Mirza Džomba in Goran Šprem, ob končnem razpletu kar nista mogla verjeti, kaj se je zgodilo na igrišču, tako za rokometne poznavalce kot navadne smrtnike padec hrvaškega moštva ostaja prav moreč, četudi so ga mnogi obrazložili tudi z utrujenostjo po izjemnem petkovem polfinalu. Tako je razmišljal tudi selektor Babić, ki je ob vprašanju po tekmi, ali bo še nadaljeval svoje poslanstvo na hrvaški klopi, le odgovoril: »O tem se moram pogovoriti z ženo …« Toda v Večernjem listu, zagrebškem dnevniku, so v komentarju dan po porazu v napeti končnici zapisali: »V naslednjem januarju (takrat bo prav Hrvaška gostila EP, o. p.) bo imel Željko Babić precej več časa za pogovore s soprogo. Njegovo reprezentančno romanje se namreč zdaj približuje koncu …«

Tudi »glas ljudstva« razkriva, da velika večina tistih, ki dihajo za rokometaše na Hrvaškem, sanja o odhodu sedanjega selektorja, ki je resda svoj odstop ponudil že poleti, po porazu v olimpijskem četrtfinalu s Poljsko, a so ga takrat pri zvezi prepričali, naj nadaljuje delo do svetovnega prvenstva. Sodeč po sedanjem stanju in tudi napovedi Tomislava Grahovca, predsednika Hrvaške rokometne zveze, o pomembnosti jutrišnje seje upravnega odbora, pa je že na dlani, da bodo za naslednje veliko tekmovanje, omenjeno prvenstvo stare celine na domačih tleh, pri sosedih imeli novega selektorja. Nenazadnje je tudi avtoritativni Zlatan Saračević, član zlate hrvaške selekcije z olimpijskih iger v Atlanti 1996, poudaril, da Babić ni imel prav nikakršnega odgovora na dogajanje v zadnjih dvajsetih minutah tekme za bron, med jeznimi navijači na različnih klepetalnicah pa je bilo zaslediti tudi mnenje: »Če bi bil Veselin Vujović naš selektor, bi zmagali na petih turnirjih zapored.«

Sicer pa so prav Vujovića ob včerajšnjem prihodu slovenske reprezentance na zagrebško letališče pričakali tudi številni hrvaški novinarji in po tem, ko jim je prikimal ob vprašanju, če bi kdaj vodil njihovo izbrano vrsto, ga ni bilo pomembnejšega spletnega portala, ki ne bi pri priči objavil besed slovenskega selektorja. Sicer pa v naši južni soseščini ne iščejo vsi razloga bolečih porazov v petkovem in sobotnem pariškem večeru le pri stroki. »Postali smo nacija poražencev,« so namreč zapisali na portalu index.hr in omenili zdaj že prav številne spodrsljajev na tekmah odločitev hrvaških nogometašev, rokometašev, vaterpolistov, košarkarjev …