Blede ose so se zazibale v danski uspavanki

Velenje – Naporen ritem tekmovanj in potovanj je ob najslabšem času prišel do živega rokometašem Gorenja. Odigrali so z naskokom najslabšo tekmo v sezoni in izgubili doma proti Aalborgu. Tretji zaporedni poraz v ligi prvakov je bil še posebej boleč in je pod načrtovano uvrstitev v osmino finala pribil debel vprašaj.

Od začetka je bilo jasno, da slovenski prvaki niso pravi. Trener Ivan Vajdl je že po desetih minutah zahteval minuto odmora. Poskušal je vse, v ogenj vrgel kar 14 igralcev, zamenjal tri vrste obrambe, pa mu ni uspelo spremeniti poteka igre. Močno oslabljeni Danci so igrali samo z deveterico in bili celo brez levorokega igralca na desnem zunanjem položaju, a so pametno s počasnim ritmom uspavali gostitelje, ki so pogrešali Jerneja Papeža, kapetan Niko Medved pa je obsedel na klopi.

Ko je uvidel, da škripa tako na njegovi desni strani (tam je bil sprva krilni igralec Rok Golčar, potem Nejc Cehte) kot tudi na levi (Klemen Cehte, Marko Dujmović), se je organizator igre Staš Skube odločil odigrati simultanko. Nekaj časa je delovalo. Njegov peti gol je prinesel izenačenje na 10:10. Izkazalo se je, da je bilo to tudi vse, kar so zmogli bledi gostitelji. Tudi Skube je začel nizati tehnične napake, zapravil je še 7-metrovko in disciplinirani gostje, ki so se zanašali predvsem na strele Mensaha Larsena in Mortena Slundta, so že do odmora pobegnili za štiri gole.

Nadaljevanje ni prineslo bistvene spremembe v načinu igre. Namesto da bi z visokim ritmom in hitrimi napadi zlomili tekmece, so se Velenjčani še naprej zibali v ritmih danske uspavanke, njihov obrambni blok pa ni znal zaustaviti strelov od daleč. Toda strelsko prebujenje Klemna Cehteta je navijače navdajalo z upanjem, da se bo vendarle zgodil zasuk. Ko je starejši od bratov Cehte zabil šesti gol, je na semaforju po 46 minutah pisalo ulovljivih 21:24. Jasno pa je bilo, da lahko ob nerazpoloženih soigralcih domačo barko rešita le še Skube in Klemen Cehte, vendar se je tudi med njiju prikradel komunikacijski šum in nekaj nesporazumov je gostom prišlo kot naročenih. Izognili so se dramatični končnici in se zasluženo veselili zmage, ki jih z eno nogo postavlja v osmino finala. Gorenje ostaja pri eni sami zmagi v skupini D, kjer sta Hamburg in Flensburg razred zase, očitno pa se bodo za zadnjo vstopnico tepli Gorenje, Logroño in Halmstad.

»Centralni blok enostavno ne zadrži strelov z razdalje. Ekipa se še spoznava. Zdaj smo uvideli, da za prave evropske tekme še nimamo dovolj kakovosti. Že v Flensburgu so se kazale težave s streli od daleč in zdaj so bile še hujše. Zlasti leva stran je pešala. Tudi širine v igri ni bilo, jaz denimo na levem krilu nisem prišel do strela, na desni strani ni bilo dosti boljše,« je razloge za prepričljiv poraz iz rokava stresel Janez Gams, ki je bil med najbolj obremenjenimi, ker ni imel pomoči Medveda in Darka Cingesarja.

Za Gorenje je napornega ritma za nekaj časa konec. Ligo prvakov bo nadaljevalo šele sredi novembra v Logroñu, do takrat ga v prvenstvu čakajo lažje tekme z Izolo, Krškim in Svišem, vmes bo še reprezentančna akcija, v kateri pa morda ne bo nobenega izmed velenjskih rokometašev. »Moramo delati naprej, zavedamo se, kje so glavne težave. Tudi pogovoriti bi se bilo treba. Zdaj smo padli na realna tla. Ko smo v pripravljalnem obdobju premagali Dinamo in Gummersbach, smo mislili, da smo lahko v ligi prvakov vsakomur kos. Toda vidimo, da ni ravno tako,« je bil samokritičen Gams, ki pa še zdaleč ni vrgel puške v koruzo: »Kar prav nam bo prišel ta premor. Nič še ni izgubljenega. Še vedno verjamem v to četrto mesto, a zdaj bomo morali biti boljši od španskega predstavnika.«