Bodo polne Stožice ukrotile Poljake?

Ljubljana – Od takrat se je veliko tega spremenilo, zlasti v vrhu Rokometne zveze Slovenije, ki je za nekaj mesecev izgubila kompas. A zadnji dogodki vendarle vlivajo optimizem, da se bo rokometna krivulja zasukala navzgor, najboljša potrditev te teze pa bi bila jutrišnja zmaga proti Poljski v polni stožiški dvorani, kar bi Sloveniji odprlo vrata na EP 2012. Poraz v Veszpremu, kjer so si Slovenci kar sami zabili žebelj v krsto, je odprl mnoge rane, nerazčiščene stvari, ki so pred tem tlele pod površjem, pa so sprožile val obtoževanj in naposled odstop Serdarušića in njegovih najožjih zaveznikov. Ko je uvidel, da je imel napačne prišepetovalce, je predsednik Franjo Bobinac ubral spravno noto. Prisluhnil je tudi nergajoči bazi, klubom in »odpadniškim« sodnikom, rehabilitiral slovensko rokometno stroko in reprezentanco zaupal mlademu in ambicioznemu Borisu Deniču.

Zdaj se je krovna organizacija zgledno lotila novega izziva. V sodelovanju z marketinško agencijo S.V. RSA ter ob pomoči slovenskih klubov ji bo gotovo uspelo do zadnjega kotička napolniti Stožice, ki bodo tako z rekordom doživele reprezentančni krst. Do včeraj opoldne so prodali že prek 10.000 vstopnic. Za primerjavo, tekmo z Madžarsko si je lani na Kodeljevem ogledalo 1500 duš.

Rokometni praznik pa ne bo popoln, če ga ne bo oplemenitila reprezentanca z odmevno zmago, ki bi zares najavila prihod lepših časov za slovenski rokomet. Ta je ta čas daleč od ravni iz nepozabnega leta 2004. Zato ne preseneča, da je slovenski tabor že zajela pozitivna trema, kot je priznal Dragan Gajič in dodal: »Vemo, da se energija prenaša z igrišča na tribune. Če bomo navijače prepričali z igro in pristopom, lahko Poljska pade.«

Denič je kvalifikacije za EP začel oktobra lani z zmagama proti Portugalski in Ukrajini in vsaj dve točki v marčevskih dvobojih z ekipo Bogdana Wente bi pomenili, da bi si Slovenija še pred junijskim ciklusom praktično že priigrala prvenstvo v Srbiji, ki bi bilo zelo mikavno tudi za slovenske navijače.

Slovenija proti Poljski ne bo nastopila v najmočnejši postavi. Dolgoletni stebri Aleš Pajovič, Renato Vugrinec, Zoran Lubej in Miladin Kozlina so sklenili reprezentančne zgodbe, Vid Kavtičnik se je v ne povsem pojasnjenih okoliščinah (začasno) odrekel dresu z državnim grbom, brata Luka in Miha Žvižej sta poškodovana, prav tako prvi vratar Gorazd Škof. Zato se bodo morali izkazati mlajši, ki so že pokazali kakovost, kot so denimo Sebastian Skube, Marko Bezjak, David Miklavčič in Nenad Bilbija, in tisti, ki vse bolj glasno trkajo na vrata prve ekipe – Jure Dolenec, Gašper Marguč in Matevž Skok. Uravnoteženost ekipi pa dajejo izkušeni mački Uroš Zorman, Gajič, David Špiler, Matjaž Brumen, Jure Natek …

Največja vrzel je na mestu krožnega napadalca, Peter Pucelj in Dino Bajram, pa tudi novinec Matej Gaber, imajo v klubih predvsem obrambne naloge. »S tem se lahko strinjam, vendar znam dobro igrati tudi v napadu, kar želim dokazati. Komaj čakamo, da se začne. Nikomur v dvorani ne bo žal, da je prišel. Borili se bomo do zadnjega atoma moči,« je odločen Pucelj, ki se je z Bosno razveselil uvrstitve v osmino finala lige prvakov, ob njem iz slovenske vrste samo še Špiler in Bilbija.

Denič ima zdaj na pripravah 21 igralcev, potem ko je zaradi težav po operaciji modrostnega zoba odsoten Jure Vran (za prvo tekmo bosta v vratih Skok in Primož Prošt). Selektor imen 16 igralcev za Poljsko noče sporočiti, saj želi, da se vsi igralci do konca počutijo del projekta: »Poljska je vrhunska reprezentanca. A zmagamo lahko in tudi bomo. To bi bilo zelo pomembno za gradnjo samozavesti te mlade ekipe, pred katero je lepa prihodnost, vendar potrebuje kontinuiteto.«