Bombač in Žvižej enotna: Vujović je šel čez rob

Ljubljana - Ko je bil Dean Bombač nazadnje v Celju, je pred slabim mesecem na Rokometni simfoniji v slovo Luki Žvižeju in Urošu Zormanu vladalo povsem drugačno vzdušje, kot ga lahko Koprčan pričakuje v nedeljo popoldne, ko se bo vnel boj za točke med Celjem Pivovarno Laško in Pickom Szegedom v ligi prvakov.

»Res, čaka nas vse prej kot prijateljska tekma. Tako Celje kot mi potrebujemo točke, mi še morda bolj, ker nam gre za prvo mesto v skupini. Po dveh zmagah proti Zagrebu so Celjani samozavestni, Zlatorog bo menda pokal po šivih, tam je vselej težko igrati, zato nas čaka težka bitka,« se zaveda »Deki«, ki se je v torek po zmagi v madžarski ligi poveselil.



»Tako žena Tjaša kot soigralca Dmitri Žitnikov in Luka Stepančić imajo 20. novembra rojstni dan. Imeli smo malo fešto, lepo je bilo, danes smo prosti, jutri pa začetek priprav na Celje,« si je dal malo duška 30-letni Bombač, ki je v LP doslej zbral 15 golov.

Mišice pomembne, a ne ključne

Dva je zabil Celjanom, ki so v začetku meseca na Madžarskem izgubili s 24:31. A v prvem polčasu (14:14) je mlada četa trenerja Tomaža Ocvirka pokazala zobe, preden je Szeged dodal plin. Ali tudi tokrat madžarski podprvak računa, da bo odpor tekmecev zlomil na mišice?



»Ne bi rekel, da igramo na moč, glede na to, da naš trener (Juan Carlos Pastor; op. p.) velja za največjega taktika v rokometu. Je pa res, da imamo v obrambnem bloku Benceja Banhidija in Mateja Gabra, ki imata prek 120 kg in to je težko prebiti. Jaz imam 95 kg, pa se na treningih kar odbijam od njiju.«
 

Celje še zadnja nevarnost

Pick ima točko manj od Barcelone in PSG, s katerima se bo meril spomladi. »Mislim, da je Celje še zadnje v tem delu, ki nam lahko vzame točke. Proti Zagrebu in Aalborgu bomo igrali doma, kjer nismo izgubili že dve leti. V gosteh pa imamo več težav, kot je bilo nazadnje pri Elverumu (zmaga s 26:25; op. p.),« si spodrsljaja nikakor ne želi Bombač.

Szeged nima težav s poškodbami, forma pa ni takšna, kot bi si želel: »Nekako nam uspeva zmagovati, ampak igra nam ne steče. Tudi nihče posebej ne izstopa. Nekako toplo-hladno igramo, v nedeljo si ne bomo smeli privoščiti takšnih nihanj kot na Norveškem, saj je Celje močnejše od Elveruma.«
 

Čez mesec zbor

Bombač, eden od štirih naših reprezentantov v Szegedu (poleg Gabra tudi Mario Šoštarič in Nik Henigman) bo ob Mihi Zarabcu odgovoren za organizacijo igre, ko bo Slovenija januarja na EP na Švedskem lovila zadnji vlak za Tokio.





Zbor bo že čez dober mesec v Zrečah, toda številka 44 še ne razmišlja tako daleč. Ga je pa šokiral zadnji izpad selektorja Veselina Vujovića, ki se je na tekmi Zagreba v Brestu v ligi Seha med zadnjo minuto odmora znesel nad Bombačevim someščanom Aleksom Vlahom.

»Umri že enkrat, da te ne vidim več. Umri že!« je film počil Črnogorcu, ki mu v Zagrebu ne gre od rok. »Vemo, kakšen je ‘Vuja‘, ampak moral bi pokazati več spoštovanja do igralcev, ki se borijo zanj. Hudo mi je za ubogega Aleksa. Vsekakor je to, kar je storil selektor, neprimerno in ne sodi v šport.«


 

Trener mora biti vzor

Odnosi med nekaterimi vidnimi reprezentanti in šefom so pred pomembno misijo očitno vse prej kot rožnati ... Tudi nekdanja legenda Szegeda, Luka Žvižej, zdajšnji član strokovnega štaba v Celju, ni ostal ravnodušen.

»V preteklosti je bilo normalno, da so padale takšne besede, vendar časi so se spremenili. Zdaj se morajo zadeve razčistiti v slačilnici, ne pa pred kamerami. Trenerji smo javne osebnosti in moramo dajati vzor zlasti mladim,« opozarja strelski rekorder Slovenije in dodaja: »Čustva so v športu močna, zato jih moramo znati brzdati. Vujovićeve besede niso bile na mestu, šel je čez rob.«