Čas za dostojne naslednike

Celje – V izjavi za javnost je Turnšek navrgel razloge in se v svojem uglajenem slogu izognil neposrednim obtožbam, čeprav je jasno, da se počuti vse bolj odrinjenega v družbi mlajših in ambicioznejših ljudi.

Hkrati pri 70 letih nima več pravih vzvodov moči, da bi lahko udaril po mizi in kot nekoč sprejemal ključne odločitve. Te gredo vse pogosteje mimo njega in raje se bo umaknil kot da kljubuje novemu vetru, za katerega niti ne ve natančno, v katero smer piha. Turnškova odločitev bržčas pomeni, da se bodo razmerja moči dokončno zasukala in postavila pod vprašaj prihodnost trenerja Mira Požuna. Ni skrivnost, da je bil ob predsedniku upravnega odbora Marku Jugoviču (ter moralni podpori kapetana Petra Metličića) najbolj zaslužen, da je Požun privolil v nadaljevanje sodelovanja tudi v prihodnji sezoni, čeprav se porajajo dvomi, ali je pri 67 letih primeren, da vodi pomladitev moštva. Zelo vplivni član upravnega odbora Tomaž Jeršič in direktor Roman Pungartnik, bivša vrhunska igralca Celja, se bolj nagibata na stran trenerjev iz mlajših kategorij, v prvi vrsti Igorja Razgorja in Stanka Anderluha, ki bi utegnila v kratkem postati šefa stroke v Zlatorogu.

Medtem ko so se iz teh ali drugačnih razlogov poslovili nekateri (pre)dragi igralci, sta tudi Turnšek in Požun očitno postajala vse bolj moteča dejavnika v velikem načrtu, v katerem sta morala Jeršič in Pungartnik po nareku predsednika uprave Pivovarne Laško Dušana Zorka, ki je v težkih časih pod hudim pritiskom nadzornega sveta, izvesti bolečo racionalizacijo. Požun za zdaj ostaja z ekipo in morda jo bo celo pripeljal do konca sezone, vendar z njo pač ne more narediti veliko. Obljubili so mu nekatere okrepitve – denimo Draga Vukovića in Daliborja Doderja –, a od tega ni bilo nič. Tako ima zdaj na razpolago 13 igralcev (prvi ekipi naj bi se po novem pridružil še Jaka Špiljak) z ogromnim razponom v višini pogodb – od 200 evrov do 200.000 evrov letno.

Če je ta sezona praktično že zavožena, kar zadeva ubranitev naslova, se poraja vprašanje, kakšna je perspektiva za naprej. Nekateri navijači so sicer ta čas zadovoljni, da mladi fantje iz celjske rokometne šole kažejo željo in borbenost, ki so jo večji del sezone pogrešali, toda kmalu bodo zahtevali zmage. Če v naslednji sezoni ne bo naslova, bodo simpatije ugasnile. Potrebne bodo močne tuje okrepitve, saj je domači trg zelo omejen. Še največji up Jure Dolenec je raje odšel v Gorenje, potem ko je tamkajšnji direktor pred njegovim domom v Škofji Loki postavil bivak in z očetom dolge noči kadil pipo, medtem ko so mu Celjani ponudili ultimat v slogu vzemi ali pusti.

Kakorkoli že, druga Turnškova zgodba, ki se je začela marca lani z odstopom Boška Šrota, se je končala. Vajeti bi moral po logiki prevzeti glavni plačnik Zorko. Morda res ni normalno, da so predsednik kluba, predsednik upravnega odbora in glavni trener vsi po vrsti upokojenci, in verjetno je prenovo kluba bolj smotrno prepustiti mlajšim. Toda za razliko od predhodnikov bodo ti šele morali dokazati, da so zares iz pravega testa …