Če mislite, da je vodenje kluba mačji kašelj, kar izvolite

Celje – Dober teden, odkar ni več direktor Celja Pivovarne Laško, je Roman Pungartnik dokončno zavrnil sodelovanje z novo garnituro v upravnem odboru. Torkov pogovor s predsednikom Bojanom Cizejem ni obrodil sadov. »Pungi« ne goji osebnih zamer, skrbi pa ga prihodnost celjskega rokometa brez (pre)izkušenih ljudi.

Zakaj ste odklonili idejo, da bi še naprej vodili športne zadeve?

Če hočeš dobro delati, moraš imeti dobro ekipo. S to, ki zdaj operativno vodi klub, pa ne morem delati. Ni zaupanja. Sem timski človek in želim sodelovati z ljudmi, ki delujejo zgolj v interesu kluba.

Ste dobili občutek, da kdo ne?

Veliko stvari se je zgodilo mimo mene. Ko sem bil vpet v delo, nekaterih reči nisem zaznal. Zdaj sem ugotovil, da je »kemija«, vse odkar je prišel Bojan Cizej na mesto predsednika, začela slabeti. Ožji UO, ki prihaja izključno iz pivovarne, se je odločil, da bo prevzel zadeve. No, v vodenju podjetja in kluba je velika razlika. Cizej mi niti ni znal konkretno predstaviti, kaj od mene pričakuje. Pravi, da bodo vzpostavili sistem, pa nisem dobil občutka, da vedo, kakšen naj bi ta bil. Ko se usedeš na voz, se morajo sopotniki strinjati, kam se bodo peljali in si zaupati. Jaz se na tem vozu ne vidim.

V skopi in prepozni izjavi za javnost ni bilo jasnih razlogov. Za terminoma reorganizacija in racionalizacija se lahko skriva marsikaj. Kje se je zalomilo?

To se sprašujem tudi jaz. Sredi junija je bila seja upravnega odbora, na kateri smo sprejeli določene ukrepe za reorganizacijo, med drugim se odločili ločiti poslovni in športni del. Bilo je rečeno, da nastopim novi mandat kot športni direktor. Predstavil sem cilje, vizijo in usmeritve za naslednja štiri leta in upravni odbor jih je potrdil.

Ali drži, da vam je Cizej osebno zagotovil štiriletno pogodbo?

Dal mi je roko in jaz dam veliko na besedo. Zato sem bil presenečen, ko je padla odločitev. Ne drži, da jo je sprejel upravni odbor, saj je ta zasedal v petek, meni pa je predsednik že dan prej povedal, kako in kaj. Torej je bilo vse skupaj v rokah par izbrancev iz ožjega vodstva.

Je bil kamen spotike vaša plača?

Kje pa. Imam srečo, da sem imel uspešno kariero in nisem odvisen od tega. Bil bi pripravljen delati brez pogodbe, če bi bilo smiselno.

So vam morda naprtili krivdo za precejšnjo finančno luknjo?

Takšni očitki nimajo smisla. Vsak mesec se sestaja upravni odbor in vselej so na dnevnem redu finance. Vse se je potrjevalo tam in vsi so bili seznanjeni z vsem.

Govori se o znižanju plač igralcem, je bila tu težava?

Zdi se mi, da so komaj čakali na mojo napako. Ko se je sredi sezone zdelo, da ima Gorenje neulovljivo prednost, so me v bistvu že prečrtali. A zgodil se je zasuk. Jaz sem ves čas verjel vanj, pripeljal sem okrepitve iz Minska in postali smo prvaki. Torej so morali najti nov razlog. Prav jim je prišlo, da igralci niso podpisali aneksa o znižanju variabilnega dela plač, kot mi je bilo naročeno.

Kakšna je sploh zgodba o tem?

Ko sta Cizej in Jernej Smisl, ki tedaj sploh še ni bil član upravnega odbora, prišla pred igralce in jim sporočila slabo novico, je bila dana tudi obljuba o rednem izplačevanju, pa tudi, da bodo do konca januarja povrnjene zaostale obveznosti. Igralci so se strinjali, a denarja ni bilo. Na igrišču se to ni poznalo, ker nam je uspelo sproti vzdrževati mir. Potem pa je padla odločitev, da igralci, ki gredo iz kluba, dobijo vse, tistim, ki ostanejo, pa se plača zniža. Torej bi bili igralci kaznovani, čeprav so uresničili vse cilje. Tako se pač ne dela. Igralci se med seboj pogovarjajo in slaba volja je bila tu. Sklenili so, da v selektivno znižanje ne privolijo.

Kako resni so namigi, da klub v bistvu vodi Smisl, Cizejev sodelavec v pivovarni in razdeljevalec sponzorskih sredstev?

Glede na to, kako so se stvari obračale, odkar je predsednik Cizej, lahko temu pritrdim. Kakšni so njegovi nameni, ne vem. Pravi, da ga ne zanima moja služba, priznal pa mi je, da bi rad nekako prišel na EHF.

Se vam je kdaj zazdelo, da so zadaj tudi politične igrice?

Obstajali so tudi takšni pritiski, a nisem želel storiti ničesar, za kar sem ocenil, da ni bilo v interesu Celja.

Ste lahko malce konkretnejši?

Prišel je ukaz, da moramo določene igralce posoditi Mariboru, ker da so tam naši »prijatelji«. Jaz sem o tem povprašal tedanjega trenerja Vladana Matića, ki se seveda ni strinjal. Igralcev pač nismo hoteli podariti neposrednim tekmecem in to celo brez odškodnine. Tudi moje ideje o enostavni klavzuli, po kateri ti posojeni igralci ne bi smeli nastopiti proti Celju, niso sprejeli.

Se bojite, da bodo zdaj vsi vaši projekti zastali in da bo Celje spet začelo stopicati na mestu?

Obstaja nek strah. Nenazadnje sem Celjan in imam rokomet v srcu. Verjetno so si ti novi fantje zamislili, da je klub enostavno voditi. Prideš iz službe in se za urico ali dve posvetiš klubu. Pa ni tako. To delo zahteva celega človeka, kar so kaj kmalu ugotovili in me zato poprosili, da bi ostal. Veste, vodenje kluba je kompleksna zadeva, saj sta športni in poslovni del zelo prepletena. Če teh stvari nimaš usklajenih, boš imel težave. Dokler se zmaguje, je v redu. Ko pridejo porazi, je drugače ...

Dušan Zorko vam je zaupal bolj kot Cizej. Se vam slednji zdi pravi mož za predsedniško mesto?

Ali je Cizej pravi ali ne, bo pokazal čas. Je pa že pri njegovi izvolitvi oče kluba Tone Turnšek imel pomisleke, ali je pravi človek. Predsednik kluba je bil vedno tudi prvi mož glavnega sponzorja, znana osebnost v poslovnem svetu.

Menite, da bo Celje ostalo nosilec kakovosti in zibelka talentov?

Če se bo nadaljevala komunikacija, želja po proizvajanju igralcev in njihovi vključitvi v prvo ekipo, bo vse v redu. Imamo dobre trenerje in kopico reprezentantov v vseh selekcijah. A nekdo mora bdeti nad tem; nekdo, ki pozna igralce in trenerje. Bojim se, da bodo pri tem težave.

Ali kaj obžalujete?

Seveda bi kakšno stvar lahko naredil drugače in bolje. A strategija, ki sem jo začrtal, se je v štirih letih uresničila. Razvoj igralcev je šel v pravo smer, osvojili smo dvojno krono, gledalci so se začeli vračati, klub je svetlobna leta pred vsemi po organiziranosti, začel je sam generirati določene prihodke. Najbolj žal mi je, da ni luči sveta ugledala ideja, po kateri bi imelo Celje dve močni ekipi, ki bi vzporedno tekmovali, ena v ligi SEHA in druga v 1. SRL. Imamo širok igralski kader, mnoge rokometaše posojamo drugim klubom. Eno ekipo bi vodil Vladan Matić in drugo Branko Tamše. Igralci pa bi po potrebi prehajali iz ene v drugo. Mislim, da bi bilo to dobro za celjski in slovenski rokomet.