Celje se je v Zlatorogu premagalo samo

Celje – Kdor je v zadnjem času podrobneje spremljal igre rokometašev Celja Pivovarne Laško, je lahko pričakoval, da bo sezona podobna vožnji z vlakom smrti. Mlada ekipa trenerja Branka Tamšeta je bila pri 11:6 v sedmih nebesih in tudi deset minut pred koncem je vajeti še vedno držala v rokah. Potem pa plačala davek neizkušenosti in se na štartu lige prvakov obrisala pod nosom za zmago proti Vardarju.

Ni se najbolje začelo za Celje, ki je dodobra spremenilo zasedbo iz lanske sezone, v kateri se je po štirih letih spet povzpelo na slovenski vrh. Legendarni vratar Arpad Šterbik, velika okrepitev prvaka lige SEHA, je ubranil tri žoge, Vardar pa dosegel uvodna dva gola in imel napad za plus 3. Ko so se Celjani otresli začetne treme, pa se je zgodba zasukala. Začeli so izkoriščati glavne prednosti – brezkompromisno igro v obrambi in hiter prehod v napad – ter s tremi goli navijače v dobro zapolnjenem Zlatorogu že v sedmi minuti dvignili na noge. Ti se še nekaj časa niso mogli udobno namestiti na sedeže. Pivovarji so namreč padli v trans, tekmece povsem iztirili in si po zadetku prerojenega krožnega napadalca Blaža Blagotinška v 22. minuti ustvarili sanjsko prednost z 11:6.

Zvezdniška ekipa ruskega mogotca Sergeja Samsonenka, ki razpolaga z vsaj štirikratnim proračunom od celjskega, je bila šokirana in godna za poraz. Ko bi lahko gostitelji na krilih navdušene množice poleteli proti nebu, pa so na plano prišle omejitve neizkušene ekipe, v kateri je ostala samo peščica nosilcev igre iz lanske sezone. Vardar, ki ima v svojih vrstah kar 16 tujcev, je izkoristil nezbranost tekmecev in s sedmimi zaporednimi goli celo prešel v vodstvo z 12:11 ter utišal Zlatorog, v katerem je urok tik pred odmorom premagal novinec Miha Zarabec.

Novinec v ekipi je prvo tekmo v ligi prvakov odigral kot profesor in bil z naskokom najboljši igralec. Toda debi mu ne bo ostal v najlepšem spominu, četudi je po njegovi zaslugi še dobršen del drugega polčasa Celju kazalo zelo dobro. V 51. minuti je kapetan Luka Žvižej zadel iz odbitka po zapravljeni sedemmetrovki za 23:21. Kazalo je že, da je sreča vendarle na domači strani, toda potem je 18-letni Blaž Janc zastreljal »čisti zicer« in zatem je njegovemu zgledu sledil tudi veliko bolj izkušeni Žvižej. Tamše je v vratih vztrajal z Matevžem Skokom in ni tvegal s »specialistom za dramo« Urbanom Lesjakom, medtem pa je Šterbik unovčeval izkušnje in spravljal v obup domače strelce. Makedonci so z nizom 3:0 po dolgem času prišli do vodstva, ko sta Matjaž Brumen in ruski reprezentant Timur Dibirov uprizorila »cepelin«.

Zarabec je z novima dvema zadetkoma še ohranjal upanje na presenečenje, toda na koncu je postal tragični junak. Njegova zgrešena sedemmetrovka v 58. minuti je gostom odprla pot do pomembne zmage v sila močni skupini, iz katere se bo nadvse težko prebiti v osmino finala. Celjani lahko le upajo, da jim bo športna sreča bolj naklonjena prihodnjo nedeljo, ko bodo gostovali v Montpellieru pri petih slovenskih reprezentantih ...

»Čestitam ekipi Celja in njenim navijačem. Lepo je bilo podoživeti te občutke. Bila je težka tekma in vesel sem, da nam je z obrambami Arpada Šterbika uspelo vpisati veliko zmago,« se je uvodnih točk veselil Sergej Harbok, ob Alemu Toskiću in Matjažu Brumnu še tretji bivši član najuspešnejnšega slovenskega kluba iz vrst skopskega kolektiva. Domači trener Tamše se je težko sprijaznil s porazom. »Mogoče se sliši čudno po porazu, ampak svojim fantom lahko samo čestitam. Igrali smo sodoben rokomet, pokazali trdo obrambo in si ustvarili vodstvo s šestimi goli. Potem pa smo padli v črno luknjo in kar osem minut nismo mogli zadeti, pa čeprav smo imeli igralca več in sedemmetrovke. V drugem polčasu je bilo odločilno, ko smo iz lepega protinapada pri 23:21 zapravili priložnost za plus 3. Žal mi je, da všečna igra ni prinesla točke. Verjeli smo v presenećenje in pokazali, da se lahko merimo z najboljšimi. Upam, da bo zdaj, ko je ta krč mimo, prišla tudi nagrada,« je povedal Tamše. Njegov najboljši mož Zarabec pa si poraza ni preveč gnal k srcu: »Na igrišču smo pustili srce, žal pa so nas te črne minute stale zmage. Kljub temu mislim, da smo na pravi poti in da prav nikomur ne bo lahko v Zlatorogu.«