Celjski sprehod do zmage številka ena

Gorenje daleč od uspeha v Zlatorogu, finalna serija se zdi odločena.

Objavljeno
24. maj 2015 01.30
Miklavčič David,Celje Slovenija 23.05.2015
Peter Zalokar, šport
Peter Zalokar, šport
Celje – Kot sprehod v mestnem parku je bila za rokometaše Celja Pivovarne Laško prva finalna tekma DP, saj je bilo Gorenje povsem nemočno. V torek se bo v Rdeči dvorani branilcem naslova verjetno bolje upiralo, a zmaga je glede na videno malo verjetna. Kaže, da bo serija končana že po četrtkovi tretji tekmi v Zlatorogu, kjer so gledalci včeraj videli igro mačke z mišjo.

Tekme med najboljšima kluboma v deželi so bile v zadnjih letih vselej izenačene, včerajšnja je bila izjema. Gorenje je plačalo davek napornemu ritmu s petimi težkimi tekmami v manj kot dveh tednih. Že od štarta je bilo jasno, da zanj v Knežjem mestu ne bo kruha. Nekdanji velenjski vratar Matevž Skok je bil za razliko od kolega Benjamina Burića odlično razpoložen, nekaj njegovih obramb je domačemu kapetanu Luki Žvižeju omogočilo povišanje vodstva na 5:1. Vid Poteko je zadel za 8:3, Miha Zarabec je prednost zvišal na 10:4 po dobri četrtini neizenačene tekme.

Za naslednji mejnik je poskrbel Blaž Janc z golom za 15:8, nakar je David Miklavčič zadel za +8. Ta razlika je obveljala tudi ob polčasu in veliko gledalcev si je ob odsotnosti razburljivosti privoščilo podaljšan premor. Niso veliko zamudili, zgodba se je nadaljevala in Velenjčani, brez suspendiranega kapetana Nika Medveda, so se vdali v usodo, kot bi žrtvovali prvo tekmo, da bi čim bolj obnovili moči za torkov domači derbi. Bili so razglašeni, brezidejni, neodločni; baterije so bile res izpraznjene, a vzroki za bledo predstavo so očitno globlji. Cvijič po dveh mesecih dela nikakor ne najde prave kombinacije v zunanji vrsti, v kateri se je povsem izgubil Marko Dujmović, le Nejc Cehte je napredoval od trenerske menjave pred dvema mesecema, če odštejemo presenečenje Roka Ovnička, dobrodošlo osvežitev.

Celjani so vpisali 39. zaporedno zmago v 1. SRL, proti Gorenju so neporaženi od decembra 2013 in so v derbijih nanizali 7 zmag, pet prvenstvenih in dve pokalni. Trener Branko Tamše, še vedno kandidat za selektorja, čeprav se zdi skorajšnje imenovanje Veselina Vujovića neizogibno, pa je na derbijih neporažen že 13 tekem zapored. Vsi njegovi fantje so se izkazali – kar 13 se jih je vpisalo med strelce, tekmo so končali štirje mladinci –, zmaga z 10 goli je realna.

»Nismo pričakovali tako visoke razlike. Prva tekma v končnici je ponavadi najtežja, ker se vse začenja z ničle. Odlično smo se pripravili, medtem ko je imelo Gorenje naporen ritem. Izkoristili smo težave tekmecev in odigrali, kot smo si zamislili. Do naslova je še dolga pot, treba bo še garati, spodbudno pa je, da smo odlično pripravljeni, tako telesno kot taktično. Zdaj moramo samo ohraniti trezne glave,« se ni želel prehitro veseliti Miha Zarabec.

Pomemben kolešček v celjski zasedbi je bil Poteko, steber v obrambi in avtor treh golov v prvem polčasu. »Morda se je s tribune zdelo kot sprehod, a smo si to zmago prigarali na parketu. Izid je res malce čuden, a to je bila šele prva tekma in rezultat v zmagah je šele 1:0. V končnici je vseeno, ali zmagaš z golom ali desetimi razlike. Vemo, kaj je naš cilj, tudi v drugo tekmo gremo maksimalno odločno, saj razlika ne odraža realnega razmerja moči med ekipama,« krožni napadalec noče prejudicirati končnega razpleta 24. sezone: »Gorenje ima kakovostno ekipo in gotovo bomo morali preliti še veliko znoja, če želimo ubraniti naslov.«