Tiskane izdaje
Velenje – V slabih štirih letih se je nabralo že kar nekaj prahu v vitrinah Rdeče dvorane in v rokometnem klubu Gorenje si obetajo, da jih bodo počistili že v tej pomladi in vanje postavili izmikajočo se lovoriko. Prva priložnost za to bo ta konec tedna, ko bodo po letu 2003 skušali drugič osvojiti pokal Slovenije. Že jutri jih v Mariboru čaka ura resnice s Celjem.
Gorenje je imelo primat v deželi v letih 2012 in 2013, odtlej je vso srebrnino pobralo Celje, katerega prevlada v pokalnem tekmovanju traja že pet let. Če jo želijo Velenjčani končati, bodo morali jutri na prvi tekmi sklepnega turnirja v dvorani Tabor premagati Celjane, kar jim ni uspelo od decembra 2013 ...
»Želja je zmaga, ampak skozi sezono se je pokazalo, da so Celjani favoriti. Ne delamo si iluzij, vseeno pa ne bomo vnaprej podpisovali vdaje,« bele zastave ne izobeša direktor Matej Avanzo. Njegove »ose« preživljajo suhoparno sezono, v kateri se jim ni uspelo prebiti niti v ligo prvakov niti pokal EHF, v ligi SEHA so bili prebliski forme redki, krivulje ni bistveno zasukala niti zamenjava trenerja. Toda vse se lahko v hipu spremeni že na eni tekmi. Če bi Celju izmaknili pokal, bi bili vsi porazi v hipu pozabljeni.
A vseeno se zdi, da se v Gorenju bolj kot z zdajšnjo sezono že spogledujejo s prihodnjo, v kateri si obetajo vrnitev v ligo prvakov. Ker naj bi koncern Gorenje postal eden od sponzorjev tekmovanja, naj bi jih EHF kar brez kvalifikacij uvrstila v t. i. spodnji dom. Ker Celje zapuščajo glavni igralci (Zarabec, Janc, verjetno Poteko, morda tudi Žvižej), je res bolj realno, da se bo Gorenjeva suša končala šele prihodnje leto. »Nam vsekakor ni v interesu, da bi bili prvaki zgolj zato, ker bi bilo Celje slabše. Raje bi videli, da bi bila oba kluba na čim višji ravni in konkurenčna v Evropi. Prepričan sem, da bodo v Celju kljub omenjenim odhodom sestavili zelo solidno ekipo,« se nad tujimi težavami ne naslaja Avanzo.
Malce nenavadno je, da bo bodoči trener Željko Babić šele poleti prevzel ekipo, čeprav bi lahko to storil že takoj in se še hitreje privadil na novo okolje, poleg tega pa bi se igralci gotovo želeli bolj dokazovati Hrvatu kot Borutu Plaskanu, ki se mu počasi izteka začasni mandat. »Babiću smo predlagali, da bi takoj poprijel za delo, toda prosil nas je, če bi lahko začel z novo sezono in novo ekipo. Ker bo njegova družina ostala v Dalmaciji in je žena polno zaposlena, mora tudi urediti stvari glede varstva za svoje tri otroke,« pojasnjuje Avanzo.
Jasno je, da bo Babić imel tudi reprezentanta Jana Grebenca, a to ne bo edina okrepitev črno-rumenih, ki jih menda zanimata Matic Verdinek in Gašper Hrastnik iz Maribora. Babić bi si želel imeti še novega organizatorja igre, poskus, da bi iz Zagreba pripeljal Lovra Jotića, se ni izšel. Rdečo dvorano pa gotovo zapuščajo Mitja Nosan, Anže Ratajec in Jože Baznik, medtem ko Vida Levca čaka dolgotrajno okrevanje po poškodbi kolena. »Načrtujemo še največ dve okrepitvi, morda se bo uresničila samo ena,« zatrjuje Avanzo, čigar prednostna naloga je še naprej sanacija. Ta naj bi bila končana do leta 2020, dokler velja pogodba z glavnim sponzorjem in tudi upnikom: »Nihče od igralcev nima zajamčenega mesta za naprej. Ostali bodo tisti, ki so to zares želijo, in tisti, za katere bo novi trener ocenil, da so z njim kompatibilni.«
Direktor ne bo zganjal preplaha, če bo Gorenje to pomlad še enkrat več ostalo praznih rok. »Usmerjeni smo v prihodnost, res pa je, da to že predolgo traja. V naslednji sezoni mora biti rezultat prioriteta. Dovolj je bilo izgovorov,« pravi Avanzo, ki pa ne bi imel prav nič proti, če bi še pred prihodom »rešitelja« Babića že ta konec tedna naznanil prihod novih časov v slovenski rokometni krajini.
