Tiskane izdaje
Celje – Okrog Celja Pivovarne Laško, še vedno najuspešnejšega rokometnega kluba v deželi, se že od nekdaj praši. Tudi v desetih mesecih, odkar je predsednik Bojan Cizej, je bilo v Zlatorogu burno: menjava trenerja, osvojitev dvojne krone in nazadnje slovo direktorja Romana Pungartnika. Ob štartu nove sezone se Cizej nadeja mirnejše plovbe.
V klubu ste tako ali drugače že več kot deset let. Ste pričakovali, da bo vaše desetmesečno predsedovanje tako podobno rodeu?
Samo deset mesecev? Zdi se kot pet let, toliko stvari je bilo …
Ko ste konec oktobra lani združili funkciji predsednika upravnega odbora in kluba, ni kazalo, da bo Celje prekinilo štiriletno sušo in postalo prvak. Lahko obdobje označite za uspešno?
Nismo sprejemali lahkih odločitev. Tudi ne glede zamenjave trenerja Vladana Matića z Brankom Tamšetom. Izkazalo se je, da smo storili pravo potezo. Začeli smo igrati boljši rokomet. Vmes smo pripeljali tri okrepitve iz Minska, a verjamem, da bi bili tudi brez njih prvaki. Osvojitev naslova je prinesla veliko olajšanje in je bila pomembna za klub. Štiri leta čakanja je za Celje preveč. Cilji so vedno najvišji, publika pa zahtevna.
Računate, da se bo tudi direktorska menjava izkazala za dobro potezo?
Šport je postal velik posel in klub je treba voditi kot podjetje. Lahko se ozremo v tujino ali kar k NK Maribor, ta čas zgodbi o uspehu. Tako na igrišču kot v pisarni je pomembno, da imaš dobro sestavljeno ekipo in da ji zaupaš. Menim, da smo sestavili dober mozaik. Klub bo čez dve leti praznoval 70-letnico in vedno so bile tu ekipe ljudi, posameznik ne more biti odločilen.
Omenili ste Maribor, a tam je za športne zadeve zadolžen Zlatko Zahović, znano ime v nogometnem svetu. Pungartnik mu je v tem podoben. Je pomislek, da v vaši ekipi vendarle manjka nekdo, ki bi povezal poslovni in strokovni del, upravičen?
Seveda je za Romanom nastala določena vrzel, saj ni bil lenuh in je veliko postoril. Zato smo se odločili ustanoviti strokovni svet. Vodi ga Stanko Anderluh, celjska legenda, zraven pa so odlični, tudi univerzitetno izobraženi trenerji. Odprto je še nekaj vprašanj, kot je, kdo bo zdaj Celje zastopal na združenju prvoligašev ali sedežu EHF. A to so majhne težave, ki jih bomo že rešili. Pomembno je, da smo si natančno razdelili funkcije in da zdaj vsak natanko ve, kaj so njegove naloge.
Slovo ni bilo prijateljsko, Pungartnik je navrgel več očitkov upravi. Ste bili razočarani nad njegovim odzivom?
Seveda sem bil, saj sva se še vedno pogovarjala o morebitnem nadaljnjem sodelovanju. Čas celi rane in morda bi se lahko čez leto spet našli. Zdaj bo to težje. Ne bom komentiral podrobnosti. A če bi lahko zavrtel čas nazaj, bi že julija, ko smo mu ponudili mesto športnega direktorja, najprej naredil podrobno revizijo poslovno-športnih potez in se na tej podlagi odločil, kako naprej.
Krožijo različne številke o višini dolga kluba, plače so redno zamujale, tudi za več mesecev. Bo poslej drugače?
O številkah ne bom govoril. So takšne, da niso rešljive v eni sezoni. Sva pa v zadnjem mesecu z novim direktorjem Gregorjem Planteujem imela za mizo prav vse igralce, trenerje in klubsko osebje. Zagotovili smo jim, da bodo plače odslej redne. Za nazaj pa smo se dogovorili o različnih oblikah obročnega odplačevanja z enoletnim moratorijem. Navdušen sem bil, ker smo se hitro sporazumeli. Tudi s tistimi, od katerih sem pričakoval določene težave. Vsi s kapetanom Luko Žvižejem in Brankom Tamšetom na čelu so pokazali zrelost in pripadnost klubu.
Celje je s Pivovarno Laško podpisalo novo štiriletno sponzorsko pogodbo. Ali drži, da je ta precej nižja od prejšnje?
Nekaj se je res zmanjšalo. Še vedno pa je to vsota, ki klubu zagotavlja stabilno poslovanje v prihodnosti. Odslej bo le še bolj poudarjena želja, da čim več denarja zberemo sami. Lotili smo se več projektov. Saj vsi vemo, da ni dovolj, če na facebook napišeš, da imaš tekmo. Seveda pa ne zmoremo brez naših zvestih pokroviteljev, ki pomagajo klubu kljub težkim časom.
Celjska ekipa je najmlajša in najcenejša doslej. Dolgoročno na tej ravni ne bo konkurenčna v Evropi, gotovo bo treba kaj dodati …
Če ne bi bilo grehov iz preteklosti, bi bil dvig na višjo raven, ki ga seveda načrtujemo, mogoče izvesti hitro. Tako se bo to verjetno zamaknilo za kakšno leto ali dve.
Na katero raven pa merite?
Vizija je ostati najboljši v Sloveniji in biti konkurenčni v ligi prvakov. V Evropi nam mora biti vedno cilj preboj iz skupine. Pustimo to sezono ob strani, saj smo se znašli v skupini smrti. Od teh fantov bi bilo krivično zahtevati, da bodo boljši od Vardarja, Rhein-Neckarja, Montpelliera ali Veszprema. Seveda pa želimo prikazati dobre igre, napolniti dvorano in presenetiti čim več tekmecev. V rokometu od vseh panog morda še najbolj šteje srce. Imamo mlado, hitro in bojevito ekipo, ki ima lepo prihodnost. Če bodo prišle zmage, bodo prišli gledalci, z njimi sponzorji in krog bo sklenjen.
Z zadrgnjenim pasom bo težko privabiti vrhunske igralce, mar ne?
Imamo odlično šolo, iz katere napajamo prvo ekipo. Vsak, ki je prišel sem od drugod, je napredoval. Vzemimo primer Ivana Sliškovića. Fant ima talent in glavo na pravem mestu. Zanj bi bilo verjetno najbolje, če bi ostal še leto ali dve pri nas, čeprav bi kje drugje dobil več denarja. Z njim se bomo celo pogovarjali o podaljšanju pogodbe. Denar pač ni vse. V Celju se vrhunsko dela, tu je liga prvakov. Igralci to vedo.
V državnem prvenstvu so cilji gotovo bolj konkretni, a Gorenje bo hud tekmec.
Pa ne le Gorenje, tudi Maribor ima konkurenčno moštvo. Vseeno zaupamo fantom in od njih pričakujemo, da bodo ubranili obe lovoriki. Glede na ekipo in pogoje je to uresničljivo. Še posebej zdaj, ko smo v njej končno ustvarili mir.
Prvenstvo bo drugačno, s 14 klubi in končnico. Odločalo se bo maja, vam to ustreza?
Celje ima moštvo, ki je sposobno igrati kakršen koli sistem in tudi na treh frontah. Verjamem, da so na RZS pravilno ocenili, kaj je v tem trenutku najbolje.
Vstop v ligo SEHA liga se je izjalovil. Je ta zgodba končana?
Mislim, da ne. Ohranjamo stike in obstaja precejšnja verjetnost, da se ji bomo nekoč pridružili. Všeč pa mi je, da smo se slovenski klubi na tej točki končno poenotili.
Celje je po daljšem času spet aktivno vpeto v delo zveze. Katere bi morale biti njene prednostne naloge?
Prav je, da ima Celje predstavnika v predsedstvu RZS. Stremim k napredku in še vedno menim, da bi moral biti rokomet kolektivni šport številka dve v državi. Rezerv je veliko, tudi na marketinškem področju. Za prihodnost se nam ni treba bati. Imamo reprezentanco, ki lahko poseže visoko. Za njo so rodovi, ki so v samem vrhu. Na tem moramo graditi. Vsi, ne samo Celje. Klubi moramo stopiti skupaj in podreti ograje naših vrtičkov.
