Tiskane izdaje
»Vadimo napad na obrambo 6-0 in globje različice. Veliko je ponavljanja akcij. Vem, da si igralci ne bodo vsega zapomnili, ko se bomo spet zbrali 26. decembra. A če jim bo v glavah ostalo 15 ali 20 odstotkov, bo to napredek in ne bo nam treba začeti iz ničle,« je razloge, čemu tolikšen »dril«, pojasnil Denič, ki se je iz podobnega razloga v torek odločil za preizkus motoričnih sposobnosti: »Ta je bil interne narave in javnosti ne bomo razlagali, kdo je bolje in kdo slabše pripravljen. Vsak bo na podlagi ugotovitev dobil individualni program dela in tako se bomo lahko naslednjič posvetili drugim segmentom igre, ne pa telesni pripravi.«
Selektor si ni preveč belil las, ker je bil predvideni turnir v okviru tedna EHF na Slovaškem odpovedan. To ima tudi nekaj prednosti. Več časa je na voljo za vadbo in druženje, ni izgube časa zaradi potovanj ... »Težko je tik pred zdajci dobiti primernega tekmeca. A nič ne de. Tako se lahko že zdaj pripravljamo na tiste, s katerimi se bomo srečali v prvem delu januarskega evropskega prvenstva v Srbiji (Norveška, Islandija, Hrvaška, op. p.).«
V Zrečah je 24 igralcev, manjkajo poškodovana Gorazd Škof in Jure Dobelšek ter Nenad Bilbija, ki ima klubske obveznosti. Matevž Čemas ima poškodovan gleženj, Peter Pucelj je zaradi težav z očesom končal priprave. Danes bodo odigrali tekmo med seboj, v soboto bo v Zlatorogu revijalna tekma med Slovenijo in Celjem Pivovarno Laško. Ni povsem jasno, na kateri strani bodo stali štirje celjski člani reprezentance, Denič pa je jasno povedal, da se ne navdušuje nad idejo, da bi koga »degradiral«.
Po daljšem času je v reprezentanci Miha Žvižej, ki pa v Silkeborgu kljub vrnitvi po poškodbi in operaciji rame ne igra veliko. »Za menoj je težka sezona. Zdaj imam priložnost, da se vrnem v stare tirnice. Počutim se odlično in zelo se veselim nastopa na EP,« je navdušen mlajši od bratov Žvižej, čigar vrnitev je dobra novica za reprezentanco, ki je najtanjša prav na njegovem mestu krožnega napadalca. Veseli spoznanje, da večina nosilcev igre kaže dobre predstave v klubih, denimo Dragan Gajič in Primož Prošt v Montpellierju, Jure Natek v Magdeburgu, Uroš Zorman v Kielcah, Luka Žvižej v Celju, Škof in Sebastian Skube v Cimosu, pa David Špiler v Zagrebu ...
Slednji je bil blizu uspeha proti Barceloni v zadnji tekmi lige prvakov. A branilci naslova so se srečno izvlekli. Špiler je bil strelec petih golov: »Žal mi je, da nam ni uspelo. Prikazali smo dobro igro. A Barcelona nam ne sme biti merilo, nismo še na tej ravni,« je bil realen levi zunanji igralec, vidno dobre volje ob vsakem druženju z rojaki: »Vedno se rad vračam v reprezentanco. Vzdušje je zmeraj odlično. Priprave so drugačne kot v klubu. Niso tako intenzivne, kar se tiče telesne vadbe, glede glave pač. Veliko ponavljamo za nazaj in dodajamo nove elemente.« Glavna moč prenovljene in pomlajene slovenske reprezentance je po njegovem mnenju v enotnosti: »Saj smo takšna klapa, da se nam ni treba posebej prizadevati za homogenost. Vsak pride z nasmeškom na obrazu. Vsi tudi natanko vemo, zakaj smo tukaj. Glede na razmere, kakršne vladajo na naši rokometni zvezi, očitno predvsem iz ljubezni do rokometa.«
