Drugi polčas ni mogel popraviti škode iz prvega

Celje – Tekma 3. kola lige prvakov je na krut način razkrila, koliko ekipi Celja Pivovarne Laško pomeni Miha Zarabec in kako je odvisna od razpoloženosti vratarjev. Idejni vodja na igrišču Zarabec je poškodovan obsedel na tribuni in čuvaja mreže nista imela dneva, zato je bil poraz proti močni Wisli neizogiben. Dve zaporedni ničli v Zlatorogu proti glavnima konkurentoma v skupini A sta po tretji od 14 tekem skoraj že zapahnili vrata osmine finala.

Če bi iskali pozitivno stvar, je to vsekakor uspešen debi Arthurja Patrianove. Dolgo časa poškodovani Brazilec je zabil tri lepe gole in pokazal, da je treba nanj še resneje računati v prihodnje. »Kaj mi pomaga, če smo izgubili in to mi bo ostalo v spominu. No, če nič drugega, mi je vsaj koleno zdržalo prvo obremenitev po sedmih mesecih in za začetek moram biti s svojo igro kar zadovoljen,« je imel mešane občutke Patrianova, ki je zapolnil vrzel na levem zunanjem položaju, na katerem ne Povilas Babarskas in še manj Gregor Potočnik ne premoreta dovolj kakovosti v napadu.

Nesrečni poraz proti Zagrebu je botroval napol praznim tribunam Zlatoroga in v domači ekipi je pustil globlje posledice, kot si je mislil trener Branko Tamše. Njegovi fantje se niso znašli proti telesno dominantnim Poljakom, ki so hitro pokazali, da so prišli po nič manj kot dve točki. Celjska obramba 6:0 ni delovala; gostitelji so v napadu stavili na hitrost, a tekmeci so jim prodali tri »kontre« za vodstvo s 6:3. »Igrali smo košarkarsko obrambo, brez kontakta,« je bil nad pristopom razočaran Tamše in bil po golu Dmitrija Žitnikova že pri 1:4 primoran zahtevati premor.

Ta je imel le kratkoročen učinek, po dveh celjskih zadetkih je sledil nov padec. Ob povsem nerazpoloženem vratarju Urbanu Lesjaku so bili slovenski prvaki nebogljeni. Žitnikov je povišal na 8:4 in nekdanji celjski igralec Nemanja Zelenović na 10:5. Ko je Rus, ki si ga je Celje poleti zaželelo v svojih vrstah, zadel še četrtič, je moral zaskrbljeni Tamše spet položiti zeleni karton na zapisnikarsko mizo. Tokrat njegova navodila niso imela prav nobene koristi, sedemkratni poljski prvaki, ki so v zadnjih letih v senci Kielc, so z novim protinapadom ušli na 14:7 in bolj ali manj je bilo jasno, da razglašene Celjane pred novim domačim porazom lahko reši le še čudež.

Ta se ni zgodil. Lesjak in Ivan Gajić sta v prvih 30 minutah zaustavila eno samo žogo (!), v napadu so Celjani delovali kot popolni začetniki in razlika sedmih golov med odmorom ni napovedovala prav nič dobrega. Od poraza Gorenja proti Cimosu (23:34) v zadnji in odločilni tekmi sezone 2010/11 nobena Tamšetova ekipa ni bila tako nebogljena kot včeraj v prvem delu celjska. Toda po odmoru je na igrišče iz neznanega razloga pritekla povsem drugačna zasedba v modro-rumenih dresih in za hip se je celo zazdelo, da morda lahko uprizori zasuk. Šesti gol Žige Mlakarja, ki si zasluži visoko oceno, je prinesel znižanje zaostanka na ulovljivih 15:19 in trenerja Manola Cadenasa, tudi španskega selektorja, prisilil v minuto odmora. Po njej je Luka Žvižej zabil iz nasprotnega napada in Celjani so po obrambi prebujenega veterana Gajića imeli tri napade za znižanje zaostanka na dva gola, a prav vsi so se končali klavrno.

V vse bolj vročem razpoloženju so se Poljakom le zatresle roke in prednost se je še naprej počasi, a vztrajno topila. Žvižej je 14 minut pred koncem pobegnil obrambi za 19:21 in Patrianova je malo pozneje znižal na 22:24. Obetala se je še ena dramatična končnica, ampak srčnim, pa tudi nesamozavestnim in premalo zbranim Celjanom je priložnost ušla iz rok. Blaž Blagotinšek, ki je pred tem v drugem polčasu izkoristil vse štiri strele, je iz bližine zadel le vratarja Marcina Wicharyja. Ta je potem zaustavil še poskus Patrianove in tekma je bila po zadetku srbskega veterana Ivana Nikčevića na veselje glasne skupinice poljskih navijačev odločena.

Drugi zaporedni poraz v Zlatorogu ni mogel priti v slabšem trenutku, že v sredo bo tukaj gostovalo supermotivirano Gorenje, nakar Celjane čaka misija nemogoče v Flensburgu … »Seveda je naša igra brez Zarabca precej omejena, toda v tem ne gre iskati glavnega razloga za poraz. Kriva je bila slaba obramba v prvem polčasu,« je bil razočaran šestkratni strelec Mlakar. Žvižej ni bil nič bolj vedrega obraza, vendar – kot se za kapetana spodobi – odločnejši: »Nismo bili dovolj dobri. No, zdaj res ni čas za tarnanje, v sredo nas čaka še pomembnejša tekma z Gorenjem in storiti moramo vse, da točki ostaneta doma.«