Dve poti, en cilj: Slovenijo zadržati v elitni druščini

Ljubljana – Razočaranje po visokih porazih z Nemčijo na prvi akciji po osvojitvi brona v Franciji je bilo veliko, a ni čas za tarnanje. Pred slovenskimi rokometaši sta ključni tekmi v kvalifikacijah za EP na Hrvaškem. Zmagi proti Švici in Portugalski ekipi Veselina Vujovića jamčita uspeh. Tudi načrti Slovenk so povezani s Hrvaško, tekmico v boju za SP v Nemčiji.

Po štirih tekmah v skupini 5 imajo Nemci vseh osem točk, Portugalci pet, Slovenci 3 in Švicarji nobene. Tekmo s slednjimi v Schaffhausnu 14. junija bo treba dobiti, da ne bi spodrsljaj sproščenih Nemcev na Portugalskem zabil žeblja v slovensko krsto. Da bi se Slovenci kot najboljša tretjeuvrščena reprezentanca skozi šivankino uho prebili na turnir v južni soseščini, se pač ne gre zanašati. Nujno bo treba osvojiti 2. mesto, bržčas ključna tekma pa bo 17. junija v Kopru proti Portugalski.

V naši reprezentanci se kar zdrznejo, ko jih človek spomni na leto 2013, ko so po nastopu v polfinalu SP v Španiji spomladi pogrnili na vsej črti in po porazu v Stožicah z Belorusijo izpustili EP 2014. A iz slabih izkušenj se da marsikaj naučiti in to jim je lahko v poduk, da akcijo ob koncu sezone vzamejo skrajno resno. Junij je bil ne nazadnje za Slovence črn tudi v letih 2008 in 2010, ko so po porazih s Slovaško oziroma Madžarsko v dodatnih kvalifikacijah izpustili svetovni prvenstvi.

»Prav zato sem fantom po tekmi z Nemčijo v sodelovanju s kondicijskim trenerjem Primožem Porijem dal načrt individualnih vaj, ki so se ga morali držati. Želim, da pridejo pripravljeni. Pogosto se je dogajalo, da so bili po koncu klubskih sezon z mislimi daleč od rokometa. Petega junija bomo imeli testiranje; kdor ga ne bo opravil, ne bo zraven,« je igralce posvaril Vujović, ki se je prav zato, da bi znal lažje ločiti zrnje od plev, odločil med pripravami odigrati dve pripravljalni tekmi s Črno goro (8. 6. v Škofji Loki in 9. 6. v Šmartnem pri Litiji).

Na priprave v Zrečah je povabil rekordnih 23 igralcev, med njimi popolne novince, kot so Igor Žabić, Patrik Leban in Matic Verdinek, ter takšne, ki le občasno »povohajo« reprezentanco (Šoštarič, Mlakar, Cehte). Na drugi strani ni Vida Poteka (poškodba), Urbana Lesjaka, Simona Razgorja in Staša Skubeta (lastna želja). Proti Nemcem se je v obrambi močno poznala odsotnost Darka Cingesarja in Mateja Gabra. Oba sta tokrat na seznamu, toda pri Cingesarju, ki že lep čas ne igra v Zagrebu, ni jasno, ali bo nared (sumijo vnetje slepiča). Tudi Gaber še čuti posledice udarca v stegno, a Vujović samo zamahne z roko: »Če rokometaša zjutraj ob koncu sezone nič ne boli, pomeni, da je mrtev,« je bil slikovit »Vuja« in bil nejasen glede Deana Bombača. S Kielcami je »Deki« osvojil poljsko prvenstvo, a si ob tem poškodoval roko. Med povabljenimi ga ni, toda selektor je namignil, da morda ni izgubljen. V Kopru bi bila prisotnost lokalnega asa zelo dobrodošla, toda v zadnjem času si s šefom nista bila na 'ti'.

Zdi se, da je Vujović iz akcije v akcijo bolj resen in tudi zajedljiv. »Ne vem, zakaj me sprašujete o igralcih, ki jih nisem povabil, in ne o tistih, ki sem jih,« je med drugim siknil Vujović, čigar nabor izkušenih igralcev se je v dveh letih, odkar je prevzel Slovenijo in se lotil postopnega pomlajevanja, precej skrčil. Slovenija bi lahko iz »odpisanih« sestavila še eno zelo močno ekipo ... »Enkrat bi rad, da bi novinarji naredili svoj seznam in jaz bi jih potem spraševal, zakaj je ta igralec zraven in zakaj nekoga ni,« neprijetna vprašanja že močno presedajo Vujoviću, ki pa vsaj od odgovornosti ne beži. Glede cilja je več kot jasen. »Če nismo sposobni v polni Bonifiki premagati Portugalske, potem si res ne zaslužimo iti na EP in tudi Vujović si ne zasluži ostati selektor,« je Črnogorec kar sam namignil, da bi v primeru neuspeha odstopil: »Absolutno stojim za tem, ampak ostanimo raje pozitivni, pred nami je pomembna naloga. Še pred meseci, ko smo vzeli medaljo, ste me hoteli razglasiti za častnega državljana Slovenije, zdaj se že pogovarjamo o odstopu. Res je nehvaležen ta posel: zdaj si heroj, v naslednjem hipu že pokojnik.«

Sanjsko slovo za Jeričkovo?

Vujovićev kolega na klopi ženske reprezentance Uroš Bregar še zdaleč ne čuti tolikšnega pritiska, a to ne pomeni, da je njegova sla po uspehu manjša. Potem ko je Slovenke po šestih letih popeljal na EP in na Švedskem decembra lani vpisal zmago proti gostiteljicam, želi izbrano vrsto po 12 letih vrniti še na svetovni zemljevid. Včeraj je v Zrečah začel priprave za kvalifikacijski tekmi proti Hrvaški (Osijek, 10. junij; Celje, 14. junij), boljši v sosedskem derbiju bo odšel na SP, ki bo decembra v Nemčiji. Dilem glede sestave ekipe nima, jedro reprezentance ostaja. Hrvatice so stare znanke, toda nihče ne ve, s kakšno zasedbo bodo nastopile, glavno vprašanje je povezano z najboljšo strelko Andreo Penezić.

To bosta tudi zadnji tekmi za dolgoletno kapetanko Nino Jeriček, ki končuje igralsko kariero. »Zelo sem vesela, da se bo to zgodilo v Celju, kjer sem začela svojo pot. V Golovcu smo lani že premagale Hrvatice in verjamem, da se bomo tudi tokrat veselile,« pravi Jeričkova. V jeseni kariere je tudi Neli Irman. »Nekaj nas je že kar v letih, kot rečemo. To pomeni tudi, da imamo izkušnje. Na Hrvatice se bomo pripravile, kot da bodo v polni postavi. Ključ bo v obrambi. Želimo nadgraditi igro iz Švedske in Nini dati za konec najlepše darilo,« je odločna Irmanova, ki še ne ve, kje bo nadaljevala kariero, potem ko je zapustila Budućnost.