Eksodus s Krima: začetek konca ali nujen korak k stabilnosti?

Ljubljana - Bo Krim Mercator še eden od padlih velikanov evropskega ženskega rokometa, ki se bodo poslovili na smetišče zgodovine, ali so skrb vzbujajoče novice o odhodu najboljših igralk, vključno s Tjašo Stanko, zgolj nujen korak nazaj, da bo potem mogoče narediti dva naprej ter se vrniti na pota stare slave?

Težave na Krimu, povezane z dolgovi in zamudami plač, se več sezon vlečejo kot jara kača in so naposled sprožile nov eksodus iz Ljubljane. Že lani je šila in kopita pobrala Elizabeth Omoregie, za njo Aneja Beganović, pa Francozinja Marie-Paule Gnabouyou in Ines Amon.



Po tej sezoni bodo slovenske prvakinje izgubile skoraj vso udarno sedmerko. Tamara Mavsar se je odločila, da bo v želji po materinstvu prekinila kariero, najboljša igralka Tjaša Stanko odhaja v Podravko, tam se ji bo pridružila Grkinja Lamprini Tsakalou. Krožna igralka iz Ukrajine Olga Perederij gre v Metz, makedonski up Sara Ristovska v nov projekt v Moskvi, ekipo zapuščata vratarka Amra Pandžić, Hrvatica Dora Krsnik in bržčas še kdo ...



Zvezde v zadnjem letu res niso bile naklonjene dvakratnim evropskih prvakinjam (2001, 2003). Slabo znamenje je bila že čudna zgodba z neprihodom angolskih reprezentantk. Bivša trenerka Marta Bon se je odločila s tožbo izterjati plače in se zunajsodno pogodila za približno polovico, kazalo je, da je tudi oče kluba Zoran Janković dal roke proč, potem ko ni obiskal niti ene tekme »svojih« krimovk v ligi prvakinj.


 

Poplačani dve tretjini dolga

A morda le ni vse tako črno, kot se zdi. Kot sta zatrdila predsednik Goran Bojović (ta sicer že nekaj časa ni več v vodstvu Javne razsvetljave, enega vodilnih sponzorjev) in članica izvršnega odbora Deja Ivanović, je ljubljanski župan aktivno vpet v rešitev Krima. Igralkam so sicer prejšnji teden izplačali tri plače, še dve naj bi prišli v kratkem, sezona bo tako finančno praktično pokrita. Težava so dolgovi iz preteklosti, zlasti iz časov, ko sta bila trener Tone Tiselj in direktor Goran Dujić. Kot je zatrdila Ivanovićeva, jih je ostala še dobra tretjina.



»Stabilnost, nikakor ne pogreb! Situacija se morda na zunaj zdi brezizhodna, ampak še zdaleč ni tako. Zasledujemo dva cilja, klub želimo v kratkem dokončno sanirati, hkrati pa ostati konkurenčni v Evropi. Dobro delamo, igralke še vedno rade prihajajo k nam in gotovo bomo znova sestavili dobro ekipo. Razmišljamo, da bi se po sezoni, v kateri bi splezali na zeleno vejo, nekatere igralke vrnile, saj se z nobeno ne razhajamo z zamerami,« v lepšo prihodnost kluba trdno verjame Ivanovićeva, nekdanja odlična krožna napadalka, optimistična tudi glede obnovitve sponzorske pogodbe z Mercatorjem, ki se izteče junija. Pogovori potekajo.



Obstoječi pokrovitelji, tudi Europlakat, naj bi še naprej stali ob strani klubu, pridobili so že enega večjega, kot je DM, blizu sklenitve dogovora naj bi bili še z dvema. Po idealnem scenariju bi bil klub že v nekaj mesecih na pozitivni ničli.
 

Bo Marinčkova ostala?

Klub bo stavil na svoje mlade igralke (Hana Vučko, Nina Žabjek, Maja Vojnović), od izkušenih naj bi ostali Nina Zulić in kapetanka Miša Marinček Ribežl, s katerima so blizu dogovora o nadaljnjem sodelovanju, čeprav je že kazalo, da z veteranko Marinčkovo ne bodo našli skupnega jezika, ter Polona Barič in Alja Koren, po dolgotrajni poškodbi se bo vrnila Nataša Ljepoja.

Blizu je dogovor z nekaterimi slovenskimi igralkami ter obetavnimi tujkami, a slednjih naj ne bi bilo več kot v tej sezoni, torej največ štiri. Osnovni cilj je, da bi Krim v sezoni 2020/21, ko se bo liga prvakov reorganizirala in postala še bolj tržno zanimiva, sestavil močno ekipo, po idealnem scenariju bi se vrnili Stankova in Omoregiejeva ter tvorili jedro za naprej.

Bregarju žal za Tjašo

»Takšne so želje, ampak nikdar ne veš, kako se stvari obrnejo. Kakor koli, odkar sem na Krimu, smo vedno na novo sestavljali ekipo, a bili konkurenčni v Evropi, verjamem, da bo tako tudi tokrat. Najbolj si želim, da bi pomladitev prinesla stabilne razmere in redne plače, to bi bila prava osnova za nadaljnjo gradnjo in razvoj igralk, saj je bilo v teh razmerah res težko delati. Zamisel je, da bi z letom 2020 (tedaj bosta v ligi prvakinj nastali dve skupini s po osmimi ekipami; op. p.) imeli močno zasedbo, v kateri bi imele glavne vloge slovenske rokometašice. Včasih je treba narediti korak nazaj, če želiš iti dva naprej,« se malodušju ne vdaja trener Uroš Bregar, ki zaupa vodstvu kluba, da bo zadeve speljalo, kot je prav.

Najbolj mu je žal za Stankovo, vrhunsko športnico od glave do pete, ki so jo neuradno pregnali nakopičena slaba volja in slabi odnosi v slačilnici. »Tjaša se je odločila, kot se je, škoda,« je želel zgodbo okrog Mariborčanke graditi Bregar. »Veliko sva govorila, delno jo razumem. A vprašanje je, ali bo s Podravko igrala v ligi prvakinj, bojim se, da gre na slabše. Čas bo pokazal. Najin odnos je nespremenjen, želim ji vse najboljše,« je dejal Bregar, ki bo kot selektor še kako potreboval pravo Tjašo, ko se bo Slovenija junija merila z Makedonijo za nastop na svetovnem prvenstvu na Japonskem.