Kaj reči po prvem porazu na prvenstvu?
To je šport, vse je še v naših rokah in verjamem, da nam bo uspelo.
Zmaga proti Portugalski je zdaj nujna.
Tudi če bi premagali Madžare za deset golov, bi še vedno morali premagati Portugalce. Sigurno bi bila lepša popotnica za torek, če bi zmagali. Enkrat mora priti tudi poraz, morda je dobro, da je prišel tokrat.
Po štirih zmagah je vse izgledalo lepo. Se strinjate, da se bo zdaj pokazalo, kakšen je značaj te ekipe?
Strinjam se. Vedno, kadar so zmage, je evforija, je vse. Ko pride poraz, ostanemo samo mi, samo nas 18 igralcev in strokovni štab. Mi moramo držati skupaj. Na srečo je še vse v naših rokah. Dokler je tako, se bomo borili do konca. Iz te tekme se moramo nekaj naučiti in jo hitro pozabiti.
Po prvem polčasu se je zdelo, da tekmo nadzirate nekako v četrti prestavi. Kaj je šlo narobe?
Če bi na začetku drugega polčasa dosegli še nekaj golov, bi se tekma morda odvila povsem drugače, tako pa smo Madžare vrnili v igro. Videli so, da popuščamo v obrambi in zavohali kri.
Porazi so sestavni del športa, gremo s polno paro naprej.
Dosegljive so tako olimpijske kvalifikacije kot polfinale. Naslednja tekmica je Portugalska, za kakšno reprezentanco gre?
Videlo se je, da je ta skupina zelo zahtevna. Že prej je prišlo do presenečenj, izpadli sta Francija in Danska. Zdaj se presenečenja nadaljujejo. Zmage Islandije proti Portugalski nisem pričakoval, saj so Portugalci prej povsem nadigrali Švede. Vse je odprto, gotovo nas čaka še ena težka tekma. Tudi Portugalci vedo, kaj jim prinaša zmaga, zato bodo šli na vso moč. Iz tega poraza ne bom delal drame. Porazi so sestavni del športa, gremo s polno paro naprej.
Po Blagotinškovem rojstnem dnevu je bilo v petek veselo v hotelu, tokrat verjetno ne bo tako prešerno, ko boste voščili slavljencema, generalnemu sekretarju Goranu Cvijiću in reprezentančnemu zdravniku Sašu Djuriću ...
Verjetno bo malce bolj žalostno, ampak jaz res ne bi delal tragedije iz tega poraza. Ekipa mora tudi v slabih trenutkih držati skupaj. Tudi danes smo se borili, pokazali dobro igro, voljo. Nekatere stvari se nam enostavno niso izšle. Prišel je poraz, mogoče ob pravem trenutku, kot sem rekel.
Slovenija malo igra na krila, so tukaj rezerve za naprej? Tudi z igralcem več ne naredimo viška na krilu ...
Ne vem. Jaz čakam žogo na krilu in skušam zabiti gol, če se mi ponudi priložnost. Najbolj sem vesel, kadar ekipa zmaguje, takrat nihče ne govori o pomanjkljivostih. Gotovo imamo rezervo v tem, da igro malce raztegnemo, potem bo lažje tudi zunanjim igralcem in krožnim napadalcem. Mogoče moramo tudi na tem delati, ampak doslej nas je krasila dobra obramba, lahki zadetki iz nasprotnih napadov. Ni nam bilo treba veliko igrati na postavljeno obrambo. Je pa res, da je na krilih še veliko rezerve.
Vi igrate praktično po 60 minut, vas je zdravniška služba sposobna v dveh dneh pripraviti na novo težko bitko?
Ob tej priložnosti bi res rad pohvalil Žana (Ranta Roosa, maserja; op. p.), ki se v ordinaciji vsak dan z nami ukvarja do poznih ur. Na zadnji tekmi sem proti Islandiji dobil močan udarec v koleno, pa danes nisem ničesar več čutil. Tudi rama je zdaj v redu. Res sta z Rudijem (Slobodnikom) zelo pridna. Tu je še dr. Djurić. Zdravniško službo imamo na res visoki ravni. Prepričan sem, da nas bodo spet dobro pripravili, kar se tiče zdravja, nimam nobenih skrbi.
Kakšen bi torej bil najboljši zaključek intevjuja? Glave gor ali kaj podobnega?
Ja. Glave gor. Čakata nas dve najbolj pomembni tekmi. Nič se ne bomo med samo kregali. Ostali bomo ekipa!